161
Po s ebe j pomni :
meni je do koga (česa),
mir ist an jemandem
(etwas) gelegen;
do tega mi je veliko; ako nam je kaj do zdravja;
meni do tega nič ni.
iz:
n. pr. kaže
a)
reč, iz kat e r e kaj i zhaj a: iz hiše
priti, iz Ljubljane (ker si bil v hiši, Ljubljani!); iz ojnice stopiti;
iz uma je;
b)
t var i no , iz ka t e r e j e kaj : kadilnice iz čistega
zlata; kruh iz bele moke; iz celega (izcela);
c)
čas: iz leta v
leto (= od leta do leta); iz mlada;
c)
nag i b de j an j a : iz jeze
kaj storiti; iz hudobije, iz lakomnosti;
d)
nač i n: iz dobre volje;
iz šale; iz srca rad; iznenada.
iz
se veže s predlogi
med, nad, pod, pred, za
in kaže smer
iz mesta, ki ga znači predlog, n. pr. nekdo i zmed vas; poseka
lipo i znad mi ze; i zpod nog pojdi; i zpr ed oči.
od
kaže n. pr.
a)
kako l o č en j e . o dd a l j e no s t itd.: šel
je od nas; delo gre od rok; od bolezni okrevati; prostost od
poštarine; od rok (odrok = odročno); izprositi od koga kaj; od
kraja začeti; odkar svet stoji;
b)
pr ime r j ano os ebo ali reč
za p r ime r j a l n i kom: eden od drugega lepši; solnce je večje
od zemlje;
c)
i zvor : duh od sena; meso od kake živali;
č)
t v a
r i no, iz kat e r e je kaj : venec od trnja; premog je nastal od
organskih tvarin;
d)
vzr ok : od lakote konec jemati; od ognja
voda vre; od veselja, od strahu je molčal (nem. er schwieg vor
Furcht);
e)
nač i n : od srca kaj želeti; to je od sile.
Predlog s (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z;
pred
s, z, š, ž
se govori tudi se!) se rabi na vp r a š an j e :
odkod
?
tam, k j er bi na vp r a š an j e ;
kje?
stal p r e d l o g
na:
s konja
pasti; z mize vleči; vse je teklo z njega (ž njega); tresk je udaril
z neba; s Koroškega priti, z Dunaja (ker
na
Koroškem, Dunaju!);
z one strani se pripelje.
Nepristni predlogi.
§ 294. Zraven prvotnih predlogov imamo tudi
nepristne
pred
loge, t. j.
prislove
ali
samostalnike,
ki se rabijo kot predlogi. Taki
predlogi so:
blizu, bliže:
n. pr.
blizu groba; bliže cerkve.
dno:
n. pr.
Dno morja
r as t e j o r a s t l i ne ; dno potoka,
glede:
n. pr.
glede cene; glede tega
(bezuglich, mit Rucksicht
auf —); veže se kot deležnik (od glagola g l e d e t i , - dim) s
predlogom
na,
n. pr.
glede na to, glede na čast
.
Breznik: Slovenska slovnica.
11
