146
§ 275.
Po
pomenu
ima slovenščina sedem časov, in sicer:
1. Nedovršni sedanjik,
ki izraža vršenje ali trajanje de
janja, t. j. kar se
zdaj, dalj časa
ali
ves. čas
godi; nedovršni se
danjik morejo imeti le nedovršni glagoli, n. pr. pasem, del am,
kupuj em, pi ševa, pr i po v e du j emo , t o l až i j o , govorei td.
a)
Nedovršni sedanjik se rabi
v pripovedovanju
tega, kar
se
godi
ali kar kdo
dela
ali
opravlja
(praesens narrativum).
N. pr. Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur
plodiš —
z o l j em mu
lečiš
r az pokano dl an, — shrambe mu
polniš
in v i na mu
vračaš
za znoj , —
daješ
sena in o t ave
za vo l a , ki v l a č i l j e brano , —
točiš
c v e t l i c am v čaše
medu. (Žup.) — Vi
godrnjate,
ja z se vam
dobrikam;
v i
jav
kate,
ja z se
smejem;
vi mi
odtegujete
roko, j az vam jo
po
dajam.
(Detela)
Nedovršni sedanjik se rabi povsod, kjer kako dejanje na
kakršenkoli način traja. Zato je napačna takale raba: Vsi v č e
r a j š n j i l i s t i o s t r o o b s o d i j o tako z l o č i n s t v o (pravilno:
obsojajo
1 a li pa:
so obsodili).
— V te j kn j i g i raz l o ž i g. pi
sat e l j s vo j e naz o r e (pravilno:
razlaga
2 ali pa:
je razložil).
—
O p o s l an s k i z b o r n i c i ne pove ta l i s t ni č g o t o v e g a
(prav:
ne ve povedati).
— Iz be s ed g o s p o d a T. posnamemo
to in to (prav:
se da posneti, smemo posneti).
— Napačni so
dalje taki stavki: Z Duna j a i zve naš l i s t , da j e . . . (prav:
je izvedel!).3
— Sod i š č e te o b s o d i na dve l et i v zapor
(prav:
te je obsodilo).
Pomni pa, da so sledeči glagoli po svojem pomenu sedaj
nedovršniki:
o bs t a t i (n. pr. človek
obstoji
iz duše in telesa),
poznati (n. pr. kmeta Jurčič dobro
pozna
— vendar se rabijo druge
sestavljenke navadno ko dovršniki, zato pišemo n. pr. kr i t i ka
priznava
Jur č i ču v e l i k t a l ent ; dan se
zaznava
itd.), podati
se (
poda se
mu kakor zajcu boben), pomen i t i , pr emo č i —
pr emor em, p r i l e č i se (suknja se ti
prileže,
vendar tudi:
pri
lega)
), smili se mi, to se spodob i ; s tat i (to
stane
toliko kron),
u t e gn i t i (
ne utegnem),
ut rpet i , z as l už i t i (on veliko
zasluži),
z as t op i t i , zaupat i , zdet i se
(zdi se mi).
1
Listi še vedno obsojajo, dokler eksistirajo! — 2V knjigi ti pisatelj
še vedno r a z l aga , kadarkoli jo bereš!
3
Najnavadnejše napake so še n. pr.: to z a v isi (!) od več pogojev;
izvrstno izgl edaš (!); to ne pride (!) v poštev; naslov pove (!) vse, kar
namerjamo itd.
