141
Temu (staremu) pravilu se upirajo novejše umetne tvorbe,
n. pr. ob l j udo va t i , o b č udo v a t i , p o o s t r o va t i , p o g o s t o -
vat i , p o g o z d o v a t i , o l a t o va t i se, p r i l a g o d o v a t i se;
dalje: po j a sn i t i : po j asn j u j em (ne po j ašnj uj em! ) .
Izimenski glagoli so: b e s e d o va t i (od bes eda , ne od
besed i t i ! ) , kupova t i (od kup, ne od kupi t i ! ) , g l a s o va t i
(od gl as , ne od g l as i t i ! ) , ka zno va t i (od kazen, ne od
kazni t i ! ) , g o s t o va t i , hudovat i , k l j ub o va t i , robovat i .
Vsled tega je treba ločiti: n a g la š e va t i (od glagola na
g l as i t i ) , toda n a g l a s o v a t i (od imena nag l a s ) ; z ado š č e -
vat i (od zados t i t i ) , z ad o s t o v a t i (od z ado s t i ) ; name -
š č evat i (od names t i t i ) , name s t o v a t i (od namest o) .
Posebej pomni: ur e j e va t i (ne ur edo va t i , ker je od
uredi t i ) , toda u r ado va t i (od urad) ; o p a z o v a t i (ker od
o pa z a = opazka) ; o b r a z o va t i (od obraz) , toda i z o b r a ž e
vati (ker od i zobraz i t i ) .
§ 266. Glagoli V. vrste se pretvarjajo brez mehčanja, tedaj:
po s kaka t i : po s kak o v a t i , p r e v l ada t i : p r e v l ad o v a t i ,
pr i de l a t i : p r i d e l o v a t i (ne p r i d e l j e v a t i ! ) , o b i s k a t i :
o b i s ko va t i , r az t r e s a t i : r a z t r e s o v a t i ; o p i s a t i : o p i
s ovat i , opi suj em. 1
§ 267. Mnogo glagolov VI. vrste ima oblike tudi v V. vrsti
z istim pomenom, n. pr. ur ed i t i : ur e j a t i in ur e j eva t i , o č i
s t i t i : o č i š č a t i in o č i š č e v a t i , p r e l o ž i t i : p r e l a g a t i in
pr e l agova t i . V takem primeru je bolje pisati obliko V. vrste,
tedaj: i z va ž a t i , na z nan j a t i , pokuša t i , p o z a b l j a t i ,
pr e t akat i , pr e sa j at i , o b s o j a t i (ne i z va ž e va t i , nazna-
n j e va t i itd.).
§ 268. Tuji glagoli na -teren večinoma hranijo tujo konč
nico -ir a ti, - i ram ter gredo po V. vrsti; nekateri morejo imeti
tudi domačo končnico na - ovat i , -uj em ter gredo po VI. vrsti,
n. pr. dek l amo va t i , k o n s t a t o v a t i , i l u s t r o va t i itd.
Končnica - i rat i , - i ram nam rabi navadno:
1. kadar nam ni mogoče, tujega glagola po domače prikrojiti,
n. pr. ab s o l v i r a t i , ape l i r a t i , do c i r a t i , o p e r i r a t i , s e
c i ra t i ;
2. kadar bi bila domača končnica preveč prisiljena, n. pr.
š t ud i r at i , rad i r a t i , v o t i r a t i , urgi rat i .
1
Na Štajerskem se govori tudi op i šujem.
