143
§ 271. Nedoločnikovo deblo glagola vem je vede - (po
III. vrsti).
Velelnik se je glasil prvotno vej , v e j va (ohranjen le še
v sestavah: pove j , po v e j va , z apo v e j , prepovej ) .
Namesto v e d o se rabi tudi v ej o ; poleg vem se rabi v
pesmih tudi vedem, vede š , vede (v ednini).
§ 272. Glagol sem se dopolnjuje po glagolih bodem in
biti.
V sedanjiku nam rabi le sem; b o dem, b o deš, b o de ali
skrajšano b om, b o š, b o se rabi v sedanjiku (s pomenom pri
hodnjega časa!), v velelniku in v sedanjem deležniku; b i t i tvori
oblike nedoločnikovega debla.
V zvezi z nikalnico ne se glasi glagol sem v sedanjiku:
n i sem, n i si, n i ;1 v pesmih se tudi rabi starejša oblika n e sem,
ne si, n e sva; ni je iz nije.
Na vzhodu je ohranjena še stara oblika 3. os. edn.: jest.
Glagola bodem in b i t i imata v sestavi t v o r n i pomen,
n. pr. dobim ali d o b o dem ( d o b om), dob i t i , velelnik: do-
b o di; i zneb im, i zne b i t i se; pr e b i j em, p r e b i t i (aus-
halten); p o z abim, p o z a b i ti.
Ostanek starega aorista je besedica bi (3. edninska oseba),
ki izraža pogojni naklon za vse tri osebe in števila.
Pogojnik s e d an j e g a časa: ja z bi b il ( bi l a, b i l o ) .. .
mi bi bi l i ( bile, bi l a) , ali: b il bi . . ., bi l i b i .. .
Pogojnik p r et ek le ga časa: jaz bi bil, ali bil bi bil . . . se zaradi
slaboglasja malokdaj rabi; nadomešča ga pogojnik s edanjega časa. N. pr.
Takr at bi bil zadovoljen, ko bi bil zdrav, namesto: Takr a t bi bil
zadovoljen bil, ko bi bil zdrav (bil).
5. Vrstno stopnjevanje glagolov.
§ 273. Slovenski glagol naznanja dejanje ne samo z ozirom
na čas, v katerem se godi, ampak tudi z ozirom na njega t r a j
nost ali do vrši te v. Da pa more glagol sam ob sebi izražati
vse razmere dejanja in stanja, se pr emi ka (stopnjuje) iz nižjih
v višje vrste. S tem se izraža dalje trajajoče dejanje ali pa se
daje glagolu drug pomen.
1
Narejeno po vpliva nimam.
