133
Trpnopret. del. od že l e t i je: -želen, zato p o ž e l en j e ;
enako ž v r g o l e n j e , k o p r n e nj e, h r e p e n e nj e, grmenj e.
V oblikah trpljenje, življenje se govori zdaj omehčani lj
(nam. prvotnega trpenje, ž i venje, kar so pisali še starejši
pisatelji).
Glagol ho t e t i se glasi v sedanjiku: ho čem (iz hot-je-m),
ho č e š . . . ho č e j o in h o t e. — Veleln.: ho ti. — V zvezi z ni
kalnico ne se govori: n e čem (iz n e hočem) in n o čem (iz
ne ho čem). V pesmih se rabijo tudi skrčene oblike h čem, hčeš
ali čem, češ.
Glagol sme j a ti ima v sed. poleg sme j em ali smej am
tudi smej im (po vzhodnih nar.). — Od nekdanjega glagola g l e
dati , g l ed im (v rabi še na vzhodu) imamo del.: g l e d e ( gl ede
na ka j ; g l e d e na o ko l i š č i ne itd.) in velelnik g l e di (poleg
glej).
Poleg c v e s t i se rabi tudi nedoločnikovo deblo: c v e t e ti,
c v e t e l, c v e t e l a , e lo (v sedanjiku je navadno le c ve t em po
I. vrsti 1. razr.!).
Kot ne d o v r š n i k se rabi o b s t a ti, o b s t o j im (iz česa
ali v čem, bestehen) poleg o b s t aj am, o b s t aj a t i (popolnoma
napačna pa je oblika o b s t o j a t i , obs t o j am! ) ; enako: p r i
stat i , pr i st oj im. 1
Glagoli, ki značijo kako s t anj e ali trpnost, imajo le tvorno-
pret. del. II., n. pr. ob l ede l , o z e l ene l , og o r e l , o s i r o t e l ,
o s i ve l , o t emne l , zarde l , zastarel .
§ 251. Glagoli te vrste so ali izkorenski (n. pr. l ežat i iz
kor. l eg, prim. l eč i iz l e g - t i ; k r i č a t i iz kr i k- ) ali izgla-
golni (n. pr. imam, od j e - t i , j amem [im-]) ali izimenski
(n. pr. umej em od imena um; b l ede t i od imena bl ed) , ki iz
ražajo z a č e t ek ali postanek tega, kar znači ime, n. pr. slabeti =
slab postajati, b l ede t i = bled postajati, kopne t i = kopno
postajati.
Glede na trajnost dejanja so nedovršni .
IV. vrsta: vrstna spona -i-.
§ 252. Nedoločnikovo in sedanjikovo deblo se končuje na -i-,
n. pr. hva l i - t i , hva l i -m; no s i - t i , nosi-m.
1
N. pr. Stori, kar tebi dobro pristoji; tebi ne pri stoj i tako
govo r it i (Levstik); ne pr istoj i se (= ne spodobi se).
