126
v n e ti, v n amem; v e r j e ti, v e r j amem; s n e ti, s namem;
n a j e ti, najmem (prvotna oblika) in n a j amem; z a j e ti, zaj -
mem (prv. oblika) in z a j amem; s p r e - j e ti, s p r ejmem (iz
s p r e j mem); o t e ti, o tmem; p r i j e ti, p r imem.
§ 238. Posebej pomni:
Tvornopretekli deležnik I. se glasi: z ač enš i , zapenš i ,
pr i j emš i , v z emš i , o ž emš i , toda: zmevš i (od meti,
manem).
V 3. osebi množine je: v n emo , v z emo , v e r j emo itd.
poleg mlajše oblike v n amej o, v z amej o; velelnik se glasi:
o b j emi, v z emi, s n emi, v e r j emi, v n emi.
Deležnik k l e l, k l e la, k l e lo (na vzhodu še po starem
k l e l o , v z e l o itd., gl. § 54, opomba) se naglaša kakor pridevniki
g o st, hud itd.
6. razred: r, l.
§ 239. Koren se končuje na r ali l, n. pr. mr-em (mr e t i 1);
m l e t i 2 (koren mel). Spregatev je ista kakor v 5. razredu.
Po zgledu kleti gredo primeri: d r e ti, d e rem, drl, drla,
drl o, pr edr t ; umreti , umr em poleg umrj em; t r e ti, t r em,
t a rem; ž r e ti, ž r em; -pre ti, p r em ( o dp r e ti, o dp r em itd.);
z r e ti, z r em; c v r e ti, c v r em, o c v r t ; v r e ti, v r em (rabi se
le v sestavah: z a v r e ti, z a v r em [kolo zavreti ] ), o d v r e ti,
o d v r em.
Sem spada tudi nedoločnikovo deblo ml e ti, ml el, ml e la,
ml elo, zml e t (po zgledu žeti): sedanjikovo deblo mel j em,
me l j eš spada v V. vrsto 2. razred.
Dalje spada sem: k l a ti (iz kol - t i ) , k l a l, k l ala, k l alo,
z a k l an, z a k l a na, z a k l ano; sedanjik: k o ljem, k o l j eš spada
v V. vrsto 2. razred.
§ 240. Posebej pomni:
V sedanjiku se je prvotni polglasnik izgubil ali pa okrepil
v a, n. pr, t r em (iz t ьrem) ali t arem; oblike kakor d e rem
so nastale po naliki (analogiji). Ta polglasnik se v V. vrsti pre-
glaša (gl. § 56) v i, n. pr. z a - t i r a -m; umi ram, pr ez i ram,
prodi ram.
1
Prvotno se je glasil nedoločnik mrti (mr
ь
ti); enako drti, žrti itd.
9
Nastalo iz melti; enako k l a t i iz kolti.
