119
2. Naklonske končnice, s katerimi se tvorijo nakl oni .
Lastno naklonsko končnico ima le še v e l e l n i k , drugi nakloni
(določni, pogojni in želelni naklon) so jo izgubili. Velelnik se
tvori s končnico i (nastalo iz -oi-), n. pr. nes-i, nes- i - va, nes-
i - t a ; del aj (iz de l a j i ) , d e l a j v a (iz de l a j i va ) , de l a j t a
(iz d e l a j i t a ) itd.
3. Pripone, s katerimi se tvorijo n e d o l o č e ne ob l i ke :
a)
Nedoločnik se tvori s pripono -ti, n. pr. zna-ti, vide-ti,
kupova - t i ; ako se deblo končuje na soglasnik, se -ti soglasniku
priliči, n. pr. padem: pas t i (iz pad- t i ) ; g r i z em: g r i s t i (iz
g r i z - t i ) ; r e č em, r eke l : r e č i (iz r ek - t i ) ; spem: suti (iz
sup- t i ) ; -pnem: pet i (iz pt nt i ) , mrem: mret i (iz merti ) ;
ko l j em: k l a t i (iz ko l t i ) ; me l j em: ml et i ( i z melti).
b)
Namenilnik (supin) se tvori (po istih načelih kakor ne
določnik) s pripono -t, n. pr. kupo v a - t , pl es t , kl a- t ; name
nilnik imajo samo nedovršni glagoli.
c)
Deležniki; tvornosedanji I. (prislovni) deležnik se tvori
z -e, n. pr. g r e d e, g l e d e, k l e č e, l e ž e, mi ž e, mo l č e, s e d e,
s t o j e , s k r i v aj e (kar se rabi le kot prislov s k r i va j ) ; delež
nike na e ima samo nekaj neprehajalnih trajnih glagolov, vsi
drugi deležniki so umetni in se jih sedanji pisatelji ogibajo.
Tvornosedanji II. (pridevni) deležnik, ki se tvori iz trajnih
glagolov, se končuje na -č; dela se od p r v o t ne (krajše) 3. mno
žinske osebe sedanjega časa, n. pr. r eko ( r e č e j o ) : r eko č ;
pr edo ( p r e d e j o ) : pr edo č ; g r edo : g r e d o č ; vro: v r o č ;
k o l no ( ko l n e j o ) : k o l no č ; k l e č e ( k l e č i j o ) : k l e č e č ; trpe
( t r p i j o ) : t r pe č ; rde (od rde t i ) : rde č ; hva l e ( hva l i j o ) :
hva l e č ; p i š o ( p i š e j o ) : p i š o č ; kupu j o ( kupu j e j o ) : ku
pujoč. Prvotni deležniki so postali mnogokrat p r i d e v n i k i
(n. pr. vr o č , rdeč , bo l eč [ i na] , mogoč[ en] , s l o v e č itd.) ali
pr i s l o v i (n. pr. gredoč ) . V sedanjem ž i vem jeziku se delajo
ti deležniki na -eč (po naliki III. vrste, 2. razr. in IV. vrste, n. pr.
t rpeč , hva l e č ) ; odtod imamo pri Prešernu oblike, kakor c ve -
teč, de r e č itd. V sedanji pisavi so se ohranili še sledeči taki
deležniki: b o d e č (trnjevka bodeča), hr ope č , sopeč , čuj eč ,
v reklu: sreča je opo t e č a ; druge oblike tvorimo po zgoraj
imenovanem (starejšem) pravilu. Naglas je pri umetnih tvorbah
večinoma potvoijen!
