111
P e t se pregiblje za vse spole takole:
Im.
p e t
rod.
p e tih
daj.
p e tim
tož.
p e t
mest.
p ri p e tih
orod.
s p e timi.
Po sklanjalu pet se ravnajo vsi glavni števniki od pet
naprej, izvzemši sto, t i s o č in mi l i j on.
Od p e t začenši so vsi glavni števniki v imenovalniku in
tožilniku s amo s t a l n i k i , v ostalih sklonih pa p r i devn i ki .
S t o se ne pregiblje; včasi ga nadomešča samostalnik s t o
tina. N. pr. pet sto ali pet s t o t i n ; od pe t i h sto ali od
pe t i h s t o t i n kr on p l a č u j emo o b r e s t i ; s sto kr onami
ali s s t o t i no kron.
T i s o č se navadno ne sklanja; ako pa se pregiblje, tedaj
je večinoma ženskega spola. N. pr. i zmed t i s o č l j ud i ; ima
denar j ev na t i s o č e ; dva t i s o č ali dve t i s o č i ; s pe t imi
t i soč v o j ak i ; ali: t r i j e t i s o č i ; ko l i k o t i s o č im j e Bog
prošnj e usl i šal .
V pomenu: en su žnji ein Leibeigener, en t uj i ein Fremder,
en p o p o tni, en v o l o v s k i voz ein Ochsenwagen . . . se števnik
en
sme rabiti.1
Toda pazi, da ne boš pisal takih germanizmov:
Eden
je
v hi ši (prav: nekdo je v hi ši ) ; pa naj
eden
kaj r eč e ! (prav:
pa naj kdo kaj r eč e ) ;
enkrat
j e b i l en kra l j (prav: nekdaj,
nekoč je b il k r a l j ) ;
enkrat
bom še b o g a t (prav: bom še
boga t kedaj);
naenkrat
t r e š č i (prav: tedaj, v tem trenutku
trešči ).
§ 208. Glavni števniki: eden, dva, trije in štirje se uje
majo s svojim samostalnikom v vseh sklonih; ostali od pet naprej
so samostalniki v i me n o va l n i ka in t o ž i l n i ku ter zahtevajo
v teh sklonih rodilnik, v drug i h pa se vežejo kakor p r i d e v
ni ki s svojim samostalnikom.
1
V tem pomenu se rabi en, j e d i n ъ tudi v staroslov. in v vseh slo
vanskih jezikih.
