102
Opomba. Če se nemški selu, ihr ne nanaša na os ebek i stega
stavka , ampak na kako drago besedo v istem ali dragem stavka, tedaj
nam rabijo svojilniki: njegov, njen (nje), njan (njija), njihov (njih),
kakršnega spola ali števila je pač beseda, na katero se ozira. N. pr. L j ubi
materin j e zi k po njegovi ceni! (slom.). — Za Bogom ti je mati
prva dobrotnica; n ikda r ne zabi nje v el ike s krbi za te! — Vred
nost svoji h p r i j at e l j ev cenimo po nji hovi h delih. — Kako se
izgnbi človek, ko se poloti greh n jegovega s rca! (Met.)
3. Kazalni zaimki.
§ 190. Kaz a l n i (demonstrativni) zaimki zaznamujejo pred
mete s tem, da kažejo na nje. Kazalni zaimki so:
ta, ta, to, der, dieser (v sestavi: t a-le, t a-le, t o -l e, ali:
l e - t a , l e - t a, l e - t o , ali t ot i , t ota, t o t o 1);
oni, ona, ono, jener (v sestavi: o ni - l e, ona-le, o no-le,
ali: l e - o ni, l e - o na, l e - o no);
tisti, tista, tisto ; t a i s ti, t a i s ta, t a i s to, derjenige;
oni, ona, ono ;
isti, ista, isto, ebenderselbe;
sam, sama, samo (samo), selbst;
tak, taka, tako; t akšen, -šna, -no, t akov ;
tolik, -a, -o; t o l i kš en , -šna, -no; t o l i k e r.
Kazalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki; n. pr. o n i ,
o na, ono; rod. o nega, o ne, o nega; daj. o nemu, o ni,
o nemu itd. — t ot i , t o t ega , t o t emu . . .
Ta i s ti (= t i s ti), t a i s t ega, t a i s temu, pri t a i s tem,
s t a i s tim itd. Le redkoma: t ega i s tega, temu i s t emu itd.;
n. pr. V tem i s tem č a su. (Dalm.)
Pregiblje se tako-le:
Mošk i spol.
Žensk i spol.
s rednji spol.
Edn i n a .
Im.
t a
t a
t o
rod.
t e ga ( t e g a)
t e
t ega
daj.
t emu ( t emu)
t ej ( t i)
temu
tož.
t e ga, ta
to
t o
mest.
pri t e m ( t em) pri t ej ( t i ) pri tem
orod.
s t em ( t em)
s t o
s tem.
1
V rabi na Štajerskem, n. pr. Še tote, o cesar, z a sl iši (Aškerc).
