98
Napačno je rabiti osebne zaimke, kadar nimajo poudarka!
Ne piši torej: Kaj del aš ? — Jaz pišem. — Kaj b o s te d e
lali? - Mi bomo pi sali itd. (Pravilno: pišem; pi sali bomo.)
§ 182. Daljše oblike (mene, meni ; tebe, t ebi ; n j ega ,
nj emu; nj e, nj e j , nj o; s ebe, s ebi itd.) osebnih zaimkov se
pišejo:
a)
Kadar se zaimek poudar j a, zlasti v p r o t i v n i h stavkih
ali če ima zaimek p r i l a s t ek pri sebi; n. pr.: Kdo r v a s p o
s luša, mene p o s l uša in kdor v a s z an i ču j e , mene z a
ni čuj e. — Da n e s meni , j ut r i tebi. — Vpr a š a l i smo
n j ega , ne tebe. — Kdo r tebe s kamenom, ti n j ega s
kruhom! — Nepoko r en si meni , ki s em tvoj uči tel j . —
Čez tebe več ne bo, s ov r ažna s reča, — iz moj i h us t
pr i š l a b e s eda žal a! (Preš.)
b)
Za p r e d l o g i ; le v tožilniku stoji za enozložnimi pred
logi navadno prvotna oblika me, te, s e nam. mene, tebe, sebe.
N. pr. Kdo r ni z menoj , je zoper mene. — Težko
meni brez mene. — V s ak ima p r s te k s ebi obrnj ene.
Toda: Vs ak naj zase skrbi.
§ 183. B r e z n a g l a sne (kratke) oblike tretje osebe sprem
ljajo včasih s amo s t a l n i k , katerega krepijo, ozir. v nikalnih
stavkih zanikavajo, n. pr. Kdo ga ne pozna suho t nega d i
j a š ke g a ž i v l j e n j a sl o v e n skega ml aden i č a ! (Tavčar)
Ni ga l a su na g l av i več. (Preš.) Nobeden si je ni upal
ne črne ne be l e č rhn i t i (Zarnik).
Dalje v vzklikih pri tožilniku: Da jo n e v o š č l j i v o s t!
Da ga napuh! Gl ej j i h no r c e ! Gl ej ga pt i ča!
Kadar govori slovenec o višjih osebah, n. pr. o stariših in
sorodnikih, o duhovski in deželni gosposki, jih iz spoštovanja
navadno vika.
N. pr. Kaj v a s p r o s im, mati moj a! (N. pes.) Kaj vam
pravim, oče vi! (N. pes.) s poštuj svo j o mat er in pomni ,
kaj so v se z av o l j o tebe prestali, kadar ti pa umro, p o
kop l j i jih z raven mene! (Ravn.)
§ 184. Povratni zaimek se, sebe rabi ne samo za t r e t j o
osebo kakor v nemščini in latinščini, ampak tudi za prvo in
drugo, kadar se nanaša na osebek istega stavka. Govorimo
torej in pišemo:
