90
§ 162. Prav i , prava, pravo je pridevnik, prav pa pri
slov, n. pr. Ta denar ni pravi. — s ukn j i č mu je prav. —
D e s na roka j e prava. — Ob l eka mu j e prav.
Namesto nepravilnega pridevnika c e n ali c e n e n nam rabi
prislov c e n o (ali po c eni ) , n. pr. b l ag o j e ceno ( poc eni ) ;
v rabi je pa primernik c ene j š i , ša, še.
samostalnik rajnik, rajnica (rajnik oče, rajnica mati;
rajnika očeta, rajnice matere itd.) se rabi tudi pridevniško:
rajnki, rajnka (poleg rajni, rajna); rod.: rajnkega, rajnke;
daj.: ra j nkemu , r a j nk i itd.
3. s topnjevanje pridevnikov.
§ 163. Pridevnik more imeti tr i s t opnj e :
1. pr va s t opn j a ( t eme l j na s t opn j a , positiv, Grund-
form) nam rabi, ako izražamo lastnost kakega samostalnika (za
imka), kakršno ima sam na sebi, n. pr. z v e s t(i) p r i j a t e l j ,
ni zka gora , r o d o v i t n o po l j e ;
2. druga s t opn j a ali p r ime r j a l na ( pr imerni k , kom-
parativ) nam rabi, ako pridevamo kakemu samostalniku (zaimku)
lastnost v višji meri kakor drugemu, n. pr. zvestejši prijatelj,
n i ž j a go ra , r o d o v i t n e j š e po l j e ;
3. t r e t j a ali p r e s ežna stopnja (superlativ) nam rabi, ako
pridevamo samostalniku (zaimku) lastnost v najvišji meri, n. pr.
n a j z v e s t e j š i p r i j a t e l j , na j n i ž j a gora, na j r o d o v i t -
ne j še pol je.
Primerjalna stopnja.
§ 164. Primerjalna stopnja ali primernik se tvori, če pri-
denemo debl u obrazilo: 1. ši, ša, še ali 2. ji, ja, je ali 3. ejši,
ejša, ejše.
1. Z obrazilom ši, ša, še delajo primernik večinoma vsi
eno z l o žn i pridevniki na h, p, d, n. pr.:
l j ub: l j ub - š i , l j ub- ša, l j ub - š e ;
sl ab: s l ab - š i , sl ab - ša , sl ab - š e ;
lep: l ep - š i , l ep- ša, lep-še.
Kadar se končuje deblo na d, se d za samoglasnikom iz-
preminja v j 1 (za r se izpahuje), n. pr.:
1
Obrazilo ši je nastalo iz jъ s j i , zato se j s spred stoječim d spremeni
v j (d + j =j, po pravilu v § 59, b).
