84
Pridevnik.
§ 149. Pridevnik (das Eigenschaftswort, Adjektiv) rabimo
v zvezi z nekaterimi besednimi vrstami (s samostalnikom in za
imkom, redkeje s števnikom), da izražamo njihove l a s t n o s ti.
V tej zvezi se rabijo pridevniki: 1. pridevno (atributivno),
n. pr. s iv o b l ak , l epi kraj i , ml ado l et o, č rna j ama,
t ežko s r ce; 2. povedno (predikativno), n. pr. ob l ak je s iv,
kraji so lepi, leto je mlado, jama je črna, srce je težko.
Po pomenu so pridevniki: 1. kakovostni, ki naznanjajo
l a s t n o s t ali k a k o v o s t, n. pr. s iv obl ak , l epi kraj i ,
ml ado l e t o itd. in 2. svojilni, ki določajo, č i g a v a je kaka
oseba ali reč, n. pr. o č e t o v dom, mat er i n p r s tan, Mar i j i n
pr azn i k , s l oven j Gr ade c itd.
Kakor pri samostalniku razločujemo tudi pri pridevniku
spol , š t ev i l o , sk l on in skl anj at ev .
§ 150. sklanjatev ima določno in nedoločno obliko.
Do l o č na o b l i ka se rabi, če govorimo o določeni, znani
osebi ali stvari; ne do l o č na oblika pa, če govorimo o nedoločeni,
še ne znan i osebi ali stvari ali pa tedaj, kadar se rabi pri
devnik povedno (kot povedkovo določilo).
Obe obliki se ločita med seboj po n a g l a su in pri moškem
spolu (v imen. in tožiln. ednine) po končni c i .
1. Nedoločna oblika.
Moški spol.
s rednji spol.
Ženski spol.
E d n i n a :
Im.
mlad, st ar, lahek mlado, mlado mlada, lahka
rod.
mladega, l ahkega
mlade, lahke
daj.
mlademu, lahkemu
mladi, lahki
tož.
mlad (ml adega) mlado, mlado mlado , mlado
n
l ahek , l ahke ga
mest.
(pri) mladem
ml adi, lahki
orod.
(z) mladim
mlado, mlado.
D v o j i n a :
Im., tož. mlada, mlada
mladi
mlade, mladi
rod., mest.
—
—
—
daj., orod.
mladima
mladima.
