86
§ 151. Po zgledu mlad gredo enozložnice s potisnjenim
naglasom, tedaj: b l a g, b l e d, drag , g l uh, g ost, grd, hud,
l e p, l e n, n a g, pus t, s l e p, suh, trd, z l a t, živ. Določna
oblika: b l a gi, b l e di, d r a gi, g l uhi, g o s ti, grdi , hudi,
p us ti, sl e pi, suhi, trdi , ž i vi.
§ 152. Po zgledu lahek gredo primeri, ki imajo (poleg
mlajšega naglasa na deblu) še prvotni kratki končni naglas,
n. pr. bol en (poleg bolen), cveten, dolžen, droben, gl asen,
g n o j en, g o d en, g o r ek, g r e n ek, h l a d en, k a l en, k e sen,
k r o tek, mehek, mo č en, mr a č en, p l a š en, p o t en, p r a š en,
r a v en, s l a d ek, so l z en, s t r a š en, š i b ek, t emen, t enek,
tesen, težek. Določna oblika: bolni, drobni, g lasni, gnojni,
g o rki, g r e nki, k a s ni, me hki, mo č ni, r avni , sl a dki,
š i bki , t anki, t e žki.
Ker se polglasnik
e
pod dolgim poudarkom spreminja v a,
se glase ti primeri v nedoločni obliki tudi: b o l an, c v e t an,
d o l ž an, d r o b an, g l a s an, g o r ak, g r e n ak itd.
§ 153. Po zgledu star (ozir. ml a d) gredo pridevniki, ki
imajo prvotno dolgopotegnjeni naglas na neposlednjem zlogu,
n. pr. č i s t — č i s ta, dol g, mil, nov, pol n, r a d, s l ab, s i t,
s i v, tih, z d r av; dalje: b o g at, k o sma t, k o š a t, p i j a n,
d oma č; enako tudi: r umen — r ume na, z e l e n — z e l ena,
g l o b o k — g l o b o ka, š i r o k — š i r oka, v i s ok — v i s o ka.
Določna oblika ima potisnjeni naglas : č i s ti, do l gi , sl abi, s i ti,
s i vi, t i hi, z d r avi ; dalje primeri, ki imajo samo določno ob
liko: p r avi, mali, z a li; dalje: b o g a ti, k o sma ti, k o š a ti,
pi j ani, domači, rumeni, zeleni, gl oboki, široki, v isoki.
§ 154. s amo določno obliko imajo:
a)
Vsi pridevniki, kadar govorimo o do l o čn i , že znani
osebi ali reči ali kadar si mislimo v s e osebe ali reči ene vrste,
n. pr. Ml ad i na s t ar i s vet zanemar j a. — Tudi naš ma l o
š t e v i l n i narod ima svo j o kulturo. (Iv. Cank.)
b)
Vsi svojilni pridevniki na -ji, -ski in vsi pridevniki na
-nji, n. pr. bož j i , di vj i , gadj i , kravj i , vraž j i , me d v e d j i ;
b r a t o v ski, v o l o v ski, sl o v e n ski, nemški; srednj i , v s ak
danj i , zadnj i ; posebej pomni: no c o j š n j i , pr ec e j šnj i .
N. pr. Imaš p r e c e j š n j i k o s kruha. — Pr v i s e j e
z j ut raj Ko k o d i no v (petelinov) g l a s r az l e ga l po ti hi do
lini. L j ud j e s o rekl i : z g o d n j i je, ali g l a s an! (strit.)
