81
Take besede so: mo l i tev, b r i tev, b r e skev, p l e tev,
ml a tev itd. (gl. § 103, 2. odst.).
Beseda stran, strani se rabi, dasi redko, tudi kot a-deblo:
s t r a na, s t r ane, n. pr. od s trane.
b)
Mo ška i - deb l a .
§ 144. Nekdaj je imel slovenski jezik tudi posebno sklanjatev
moških i-debel, ki pa so prestopila zdaj večinoma k o-deblom.
Ostanke moških i-debel imamo še:
1. končnico -je v imen. množine, n. pr. g o spod j e , l j ud j e ,
g o l o b j e , g o s t j e , z e t j e , me dv e d j e , t at j e , č r v j e itd. Ta
končnica se je razširila tudi na druga debla moškega spola.
2. v p o s ame zn i h pr ime r i h : števnik
trije
(moški sp.) in
samostalnik
ljud je
sta v množini skoraj popolnoma ohranila
prvotno sklanjo: 1. l j ud j e , 2. l j u d i , 3. l j udem, 4. l j u d i ,
5. l j u d eh, 6. l j u dm i. Po tem se ravnajo: č r v j e, l asj e, možj e,
tatj e,
z o b j e itd. — Primer
pot
(nekdaj moško
i -
deblo) je
ohranil stari končnici v rod. in orod. ednine, n. pr. v zvezi s
po ti ( s po t i iti, s po t i sp r a v i t i ) in p o tem (tem po t em;
gre dalje s v o j im po t em [Jurčič]). s edaj je p o t moškega
(p o t, p o ta, p o tu itd.) ali ženskega spola ( po t, rod.: p o ti in
p o t i itd.). V množ. imen. in tož. se rabi včasi tudi oblika sred
njega spola: p o ta.1
IV. sklanjatev: debla na -
u
.
§ 145. Prvotna debla na -u (n. pr. s i n, d om, do l , me d,
l e d, p o l [pol, pol u, ki je ohranjen le v imen. in mest.2], s a d,
s t a n, v r h, v o l), ki so imela nekdaj samostojno sklanjatev, se
sklanjajo zdaj večinoma po deblih na - o ; ohranila pa so mnogo
svojih končnic, ki so jih privzela o-jevska debla. Prvotne končnice
u-jevskih debel so:
1 Beseda g o spod (prvotno moško i-deblo) je še do srede XVII. veka
ohranila nekaj prvotnih končnic: rod., daj.: go spodi.
2 N. pr. poldne, polnoči, poldragi, polzemljak (imen.); po polu brat,
od pol u petih do po l u šestih (mest.) itd.
Breznik: s lovenska slovnica.
6
