72
travnika; petek, petka; Kranjec, Kranjca itd.1 Pri p r ed l o gu
ima daj. edn. često p o t i s nj eni n a g l a s , n. pr. k b r a tu, h
k o nju.
Po zgledu konj gredo primeri, ki imajo široki e ali o v
rod. ednine v neposlednjem zlogu (gl. § 51), n. pr. g r o b, g r o ba;
o t r o k, o t r o ka; konec, konca; kozel, kozla; klepetec, klepetca;
trepotec, trepotca itd.
Po zgledu steber se sklanjajo besede, ki so ohranile v rod.
ednine prvotni kratki naglas na končnici (gl. § 48, I, a,
b),
n. pr.
b e z e g, b e z g a ; me n e c, me n c a ; p e s , p s a ; k e s , k(e)s a ;
s e l, s l a ; s e n, s na ; kup e c, k u p c a ; h r b e t, h r b t a itd.
Po zgledu duh gredo en o zlo ž ni samostalniki, ki imajo
dolgi potisnjeni naglas (gl. § 53, II. a), n. pr. B o g, s v e t, v o lk,
č r v itd.2 Nekateri taki samostalniki hranijo naglas na prvem
zlogu v vseh sklonih, n. pr. brus, brusa, brusu itd., č l en, drug,
d o b, k l j u n, k n e z, sl uh, z r ak.
Mestnik ednine se naglaša na dva načina, ali s potegnjenim (n. pr.
na bre g u, na zi du itd.) ali s potisnjenim poudarkom (n. pr. pri B ogu,
v duhu itd.). Mestnik od: gnoj, brod, most itd. se glasi: na gnoj u, brodu,
mo s tu.
§ 113. Dvo- ali večzložne besede, ki imajo dolgi potisnjeni
naglas ( ˆ ), obdrže naglas nespremenjen v vseh sklonih, n. pr.
hlapec, h l apca, h l apcu itd., r i bi č, g o l o b, k o r ak, p e p e l,
p r i j a tel j , k o l o v r a t itd.
§ 114. Moška imena živih ali poosebljenih stvari imajo v
ednini t o ž i l n i k enak rodilniku (n. pr. tož.: mo ž a, k o nj a itd.);
tožilnik neživih reči pa je enak imenovalniku (n. pr. tož.: me s ec,
sne g itd.).
Duh ima v pomenu
Geist
= duha , v pomenu
Geruch:
duh.3
§ 115. Za nekdaj mehkimi soglasniki č, š, ž, c, j, nj, lj
(gl. § 60) se spreminja v vseh sklonih o v e: s k o v a čem, ko-
v a čema, k o v a čev, k o v a čem; mo žem, st arcem, k r ajem,
b ednj em, r a v n a teljem.
1 Le enozložni samostalniki z ´ v imen. (ali od takih izpeljani) obdrže
ta naglas tudi v daj. in mest. ednine, n. pr. pri g r ehu, h g r ehu, v h l evu,
k h l e vu; h g r ešniku, pri g r e šniku.
2 Nekdaj je bil naglas v vseh sklonih na drugem zlogu, n. pr. edn.
mest. : Bog e , orodn.: Bogom; dvoj. daj., orod.: bogoma; množ. daj.: bogom,
orod. bogi.
3 Po starem je tudi v pomenu
Geist
bilo le: duh (tož.).
