zdi s e mu, da mu z ope t done, kako r s o mu nekdaj
done l i v da l j n i d omo v i n i , v s r e čni ml a d o s ti, ki je
tako dal eč , tako da l e č za nj im! (strit.)
§ 86. Podpičje (;) nekoliko krepkeje loči posamezne stavke
ali besede kakor vejica; stavi se:
a)
med p r i r e dne g l avne stavke, ki niso tesno med seboj
zvezani, n. pr.: Do k l e r je č l o v ek ml ad in kr epak , j e v e s
s v e t n j e g o v ; k amo r p o l o ž i t rudno g l avo , tam je doma;
v s e mu j e pr i j azno , v s emu v r a t a odp i r a in s rce. (s trit.)
b)
v da l j š i h stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali skle
palnih priredjih, n. pr.: Ž a l o s tno j e ž i v l j e n j e , to je r e s ;
a možu ni spodobno ž a l o va t i in tožiti . — Odpr t a noč
in dan s o g r o ba v r a t a ; al ’ dneva ne pove nobena
p r a t ’ka (Preš.).
c)
v pe r i odah , da loči prorek od poreka ali posamezne
stavke, zlasti če so zloženi, n. pr.: Na s p oml ad, ko z a t r epe č e
v zraku prvi , še pl ahi zvok p e smi od j uga , zamo l kl o ,
pr i t a j eno , s l adko š e p e t an j e , podo bno prhut an j u n e
v i dni h per o t i , s e dr ami j o bo l n i k i , s e o dp i r a j o oči ,
t rudne s olz, s e v ve rnem z aupanj u š i r i j o s rca, p o
tr ta od b r i d k o s ti; to je t i st i č a s, ko ob be l i h me s ečni h
nočeh v s t a j a j o mr t v e c i iz g r o b o v ter s e i z p r eha j a j o
smeh l j a j e po l j ub i h kr a j i h , ob spomen i k i h sv o j e ga
ž i v l j e n j a (Iv. Cankar).
§ 87. Vprašaj (?) rabimo namesto pike:
a)
v p o s amezni h vprašalnih besedah, n. pr.: Kdo? —
Ka j ? — Kj e? — Zaka j ? itd.;
b)
v n e o d v i snih vprašalnih stavkih, n. pr.: Kam s o s e
i z gub i l e t vo j e ml ade mi sl i? (Iv. Cankar)
Pazi na vprašaj pri narekovaja, n. pr.: Oče vpraša sina: „Kaj boš
s s ekiro, sin, z a če l? “ (Napačno: „ . . . z a č e l “ ?)
§ 88. Klicaj (!) se stavi:
a)
na koncu samostojnih ž e l e l ni h , v e l e l n i h in k l i
cal nih stavkov, n. pr.: s t ar e j š i ! Kaj s t a r o s t! Vi ste mož,
v e l j a v e n mož, kaj bi se j az z vami ! (strit.) s aj poznat e
t i s t ega oderuha. Poznam, poznam, da bi ga ne tako!
(isti) Ne i š č i t e zakl adov , ki j i h mo l j i snedo! —
Takr a t , Oče, Ti pri meni s toj , Ti me brani , Ti me
reši z l ega, Ti me v r a j ski dom pok l i č i s voj !
62
