58
Daljše zloženke se smejo pisati tudi narazen, n. pr. kdor
s i bodi , Bog s i ga vedi , kar s e da poleg k a r s eda; ne
vem kdo, ne vem kaj itd. — Ti bi to rad imel? Rajši od ne vem
česa (Jurčič). Nekdaj si to rajši imel kakor ne vem kaj (stritar).
4. s estavljeni vezniki: ant i , b o d i s i, d a si, medt em,
najsi, niti, nato, potem, zakaj, zato, zatorej, toda, zategadelj,
akoravno, akoprav, čeprav, dasiravno.
5. sestavljeni predlogi: i zmed , i znad, i zpod, i zpred,
izza, kljub(u), navzlic, nakonci (n. pr. nakonci hiše).
6. sestavljeni števniki: d v a na j s t, p e t n a j st, d v a j s et,
trideset, petdeset, devetdeset itd. Če niso sestavljeni, se smejo
pisati tudi narazen, n. pr. tri in d v a j s et, pet in o s emde s et,
osem sto, štiri tisoč, osem in dvajset tisoč . . .
§ 79. Pomni pa, da besed, ki ne tvorijo enega pojma, ne
pišemo skupaj, tedaj: ta in on i (ne t a i noni ! ) , go r i in doli,
tja in s em (toda s emt er t j a! ) , okoli in okoli, okrog in okrog,
bolj in bolj, noč in dan, dan na dan, od dne do dne, prav za
prav; posebno pomni: čim več — tem manj, čim bliže — tem
huje, čim več — tem bolje (toda čezdalje, čimdalje, čedalje, n. pr.
čimdalje bolj, čezdalje manj).
Opomnja. Kjer je težko določiti, ali besede tvorijo en pojem ali ne,
naj velja svoboda, n. pr. pri pr ed log ih: z a rad it ega ali zaradi tega,
izvečine ali iz večine, kvečjemu ali k večjemu, vkratkem ali v kratkem, pred
vsem ali pred vsem, ponavadi ali po navadi, izpočetka ali iz početka (vendar
spočetka), naizust ali na izust, nazadnje ali na zadnje itd.
14. Ločila.
§ 80. Ločila so znamenja, katera stavimo v pisavi, da lo
čimo posamezne besede ali stavke med seboj.
§ 81. Vejica (,) nam rabi le sredi stavka, in sicer:
a)
loči zvalnike, samostojne medmete, rotitve in vzklike
od stavka, n. pr.: s trune, milo se gl asite, — milo, pesmica,
žal uj ! (Preš.) P r e v e č te, mati , l j ub i l je Or e st! (strit.)
Res, hrabro srce ti imaš! — Joj, kam bi del? „I, kjer si vzel!“
(Ašk.) Da, romarica sem, gospod! (Greg.) Za Boga, kaj delate?
Ne piše pa se vejica za medmeti, če nimajo posebnega poudarka,
n. pr.: O Vrba, s rečna, draga v a s domača! (Preš.) Oj z Bogom, do
movi nski s vet! (Greg.) I kaj pa nosiš v tovoru? (Levst.)
