67
se končujejo), n. pr. dekl e (srednj. ali ženskega spola), d ek l i č
(mošk. ali žensk. sp.) itd.
§ 96. Pri nekaterih samostalnikih se spoli me n j ava j o ,
če privzema samostalnik drugo končnico, n. pr. p o t, p o ta (mošk.)
ali po t, poti (žensk.), v množini: po ta (srednj.) ali pot i (žensk.);
l ake t , l ak t a ali l a k a t, l a k t i , v množini: l akt i , l aht i
(mošk. ali žensk.); o t r o b i (v množ.: mošk. ali žensk, sp.), p r s i
(žensk.) ali p r s a (srednj.) itd.
2. Število.
§ 97. Število (Zahl, Numerus) je v slovenščini t r o j no :
1. edinstveno ali edn i na (Einzahl, s ingular), za eno osebo ali
reč; 2. dvojstveno ali d v o j i na (Zweizahl, Dual), za dve osebi
ali reči in 3. množno ali mno ž i na (Mehrzahl, Plural), za v e č
oseb ali reči.
1. Nekateri samostalniki se rabijo le v edn i n i , n. pr. dež,
grom, kruh (v dvoj. in množ.: dva, tri, več kosov kruha!),
me s o itd.
Beseda č l o v e k se rabi samo v ednini in dvojini: človek,
č l oveka.
2. Drugi samostalniki so zopet le v mno ž i n i nav adn i ,
n. pr. bukve , dr va , duri , g o s li, g r a b l j e , j e t r a , l j udj e ,
mo ž gan i , o t r ob i , p l j uč a , p r s i ( pr sa), t op l i c e , u s ta,
v i l i c e ; navadno tudi ulice.
3. V množini (poleg dvojine) se rabijo tudi deli telesa, ka
terih imamo po dv o j e , n. pr. r oke , nog e , l i c a , oči , u š e s a,
k o l e na itd. Mene s o že j e l a k o l e na b o l e t i (Erjavec). Od
s o l nc a s o mu o g o r e l a l i c a , r oke in me č a (Erj.). Mi l i c a
i z t e gne roke (Meško). Pod ko l en i so se mu no g e v da j a l e
(Jurčič).
3. sklon.
§ 98. slovenščina ima š e s t sklonov (Biegungsfall, Kasus),
namreč:
1. imenovalnik (nominativ) navprašanje: kdo ali ka j ?
2. r o d i l n i k (genitiv)
„
ko ga ali č e s a?
3. da j a l n i k (dativ)
,,
komu ali čemu?
4.
t o ž i l n i k (akuzativ)
„
,.
k o ga ali kaj ?
5. me s t ni k (lokal) navprašanje: kje(ali pri kom ( čem) ?
6. o r o dn i k (instrumental) na vprašanje: s kom ali s č im?
5*
