Oblikoslovje.
II.
§ 91. B e s ede, t. j. posamezne dele našega govora, delimo
po pomenu in rabi v dev e t v r s t, ki se imenujejo b e s edne
v r s te ali g o v o r n i r a z p o l i (Redeteile). Nekatere besedne vrste
se dado oblikovati (pregibati), zato se imenujejo p r e g i bn e ;
druge pa imajo stalno obliko, zato se imenujejo j i epr eg i bne .
1. Pregibne besedne vrste so:
samostalnik: č l ovek , mož, č l o v e š t v o , l epo t a ;
pridevnik: l ep, v i s ok, p r i j a z en ;
zaimek: j az, moj , kdo r , nek i ;
števnik: eden, pr v i , oba, ed i n i ;
glagol: de l am, ug i bam, m i s lim.
2. Nepregibne besedne vrste so:
prislov: v edno , l e t o s , l an i , kma l u;
predlog: nad, pod, iz;
veznik: in , ter, al i , s aj;
medmet: oh, no, p s t, k l o p.
s amostalnik, pridevnik, zaimek in števnik imenujemo s skupno
besedo imena (nomina). Nepregibne besedne vrste se zovejo
č l enk i (partikule).
s amostalnik.
§ 92. Z besedo s amo s t a l n i k (das Hauptwort, das sub-
stantiv) zaznamenjujemo 1. predmete (žive ali nežive stvari), n. pr.
uč ene c , p r i j a t e l j , s o s ed, š o l a , peč , s t rop itd. in 2. kar
na predmetih opazujemo (njih l a s t n o s t, d e j a v n o s t, s tanj e) ,
n. pr. l eno ba , p r i j a z n o s t, m i r o l j u b n o s t, v e l i k o s t,
g o r k o t a itd.
Prvo je s t v a r no (konkretno), drugo pa p o j mo vn o (ab
straktno) ime.
Breznik: s lovenska slovnica.
5
