59
b)
loči pristavek (apozicijo) od besede, ki jo pojasnjuje,
ako ni zvezan z njo v en pojem, n. pr.: Pr e š e r en , s l avn i s l o
v e n ski p e sni k, j e umr l l. 1849. — Na Notranjem stoji vas,
Vrh po imenu. V tej vasici je živel Martin Krpan, močan in silen
človek. (Levst.) Toda brez vejice: s l a vn i s l o v e n ski p e snik
P r e š e r e n j e umr l l. 1849. — Na Notranjem stoji vas Vrh itd.
c)
loči nedoločnik, kadar ima d o p o l n i l o ali p r i
s l o vno d o l o č i l o pri sebi, od pridevnika ali samostalnika, od
katerih je odvisen, n. pr.: Kdo ti je dal pravico, proti meni
n a s t o pa t i ? — Bo g ima p r a v i c o in moč, g r e š n i k e ka z
no v a t i (Trdina). Ni ti bilo moči, pridružiti se večini (s trit.).
Toda brez vejice: Imam n e ka j s t e l j e n a p r a v i t i (Jurčič).
Lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata (Preš.).
d)
loči istovrstne stavkove člene, ki niso zvezani z vez
niki, n. pr.: Po l j e , v i n o g r a d , gora, mo r j e , — ruda, kup
č i j a t ebe r e d e (Vodn.). Voda gine, pada, sahne (Greg.). OVrba,
srečna, draga vas domača! (Preš.)
Ako stoji pred samostalnikom več p r i d e v n i k ov , jih ločimo z vejico
le, če jih moremo zvezati z veznikom m, n. pr.: Ši roka, r odovi tna polja
se r a zp r o sti raj o okoli lepe, p r i j a zne v a s i (= široka
in
rodovitna .. .
lepe
in
prijazne). Toda brez vejice: Lavdon je bil znamen it a v st r i j ski
vo j a š k i povel jni k. — Na j bo l je je pod ljubo domačo s treho.
Kadar pa so istovrstni stavkovi členi zvezani med seboj z
vezniki
in, ter, ali, pa, kakor, i
—
i, ravnotako
—
kakor, niti
—
niti
se med njimi ne piše vejica, n. pr.: B il g o d e c j e ml ad
in l ep in v e s el (Preš.). Rak s i v s ako l e t o s l e č e s voj
o k l ep t er si p r e sk r b i n o v e g a (Erj.). Moške ali krepke rime
se ne posrečijo vsakemu pesniku. — Kresilno gobo pa nekaj
brusov sem naložil (Levst.). Hujša je žeja kakor (ko, kot, nego)
glad. — Boljša pamet kakor žamet. — Konon je dal i pirejski
i atenski zid popraviti. — Prešernove pesmi so ravnotako umetne
kakor preproste. — Niti sebi niti drugim (ni sebi ni drugim =
ne sebi ne drugim) se ne laži! — Povedal ni natanko ne ure
ne dneva (stritar).
Pri vseh d rugi h veznikih (n. pr. ne samo — ampak tudi, potem,
nato, zdaj — zdaj, vrhu te ga . . .) stoj i vejica, n. pr.: Vol k dlako
spremeni, a nravi nikdar. — Pameten človek ne gl eda samo na
bes ede, ampak tudi na srce itd.
e)
vejica stoji pred besedami in kraticami, ki napovedujejo
kakšno naštevanje
(kakor, zlasti, in sicer, posebno, in to,
n.
pr.),
n. pr.: s edanji svet tarejo razne nadl oge, kakor voj ska,
