51
P o s amezn i p r ime r i i z p a d an j a : Že pred 16. stoletjem
je nastalo: n i h č e (iz n i k t o ž e ) , n i š t e r (iz n i č t o r e ) : prim.
p i s an n i š t r c (Levstik). V 18. stoletju ali semtertja malo prej
je nastalo iz kak o r : ko (n. pr. ko bi t r e n i l iz kakor bi
t r e n i l ; j a z s em m o č n e j š i ko ti iz kako r ti); iz kir: ki,
ker : ki; iz kada r (keder): ko (prvotno ke), n. pr.: Ko p a s em,
v e s el o pr ep evam itd. Dalje imamo b o l j (iz bo l j e ) , dal j
delj (iz da l j e ) ; manj, menj (iz man j e ) ; naj (iz neha j ,
n e ha j t e ) ; vendar (iz vem -da-že1), ampak (iz a na opak);
namr e č (iz na ime r e či ) , nimam (iz ne - imam) , n i s em
(iz n e j s em po analogiji oblike nimam) , nečem, noč em (ne-
ho č em) itd.
§ 69.
b)
Krčenje. Če stojita prvotno dva samoglasnika
drug pri drugem, se navadno spojita v enega ; od obeh samo
glasnikov se ohrani oni, ki ima poudarek (o kakovosti poudarka
glej § 46).
Iz oje, eje (aje, uje) je nastal e, n. pr. končnica ega ,
emu pri pridevniku: z l e g a (iz z l o j e g a ali zlajega), zlemu
(iz z l o j emu ali z lu j emu ) ; d o b r e g a , dobr emu (iz dobr o -
j e g a ali d o b r a j e g a , d o b r o j emu ali do b ru j emu ) itd.
D o b r e p o l j e (iz D o b r o j e p o l j e ) , V e l e s ovo (iz v e l o j e
s e l o ) ; g o s p e (rod. edn.) iz g o s p o j e ; v e v o da (ohranjeno v
Udin b o r š t 2 t. j. V e v o din, Herzogsforst, iz V o j e v o d i n ).3
Iz oja, aja je nastal a, n. pr. g o sp a (iz g o sp o j a), b a ti
se (iz bojat i, bojim se), stati (iz sto j ati); pas (iz po j as) itd.
Iz aje, aja je nastal a, n. pr. i g r aš , i g ra , kopaš , kopa
itd. (iz i g r aješ, kopaješ ); l epa, huda (iz lepaja, hudaja) itd.
Iz ii je postal i : pr i dem (iz p r i - i d em ) itd.
§ 70.
c)
Trinek. V prvotno skupino sr in zr se vrivata t
in d ( s t r, zdr ), n. pr.: o s t ra, o s t ro , o s te r (iz o s -r-; brez
t so primeri: o s - l a , o s -at ) ; p e s t ra , p e s t ro , p e s ter (sor.
p o s tr v ) (iz pe s -r-, sor. p i s an). Dalje: n o z d r v i (od n o s).4
1 Po teh spremembah: v emdže, vendže, venre, vendr, vendar.
2 Znan iz Jurčič-Kersnikovega romana „Rokovnjači“.
3 Na Koroškem: dobre j ut r o, lepe vreme, večne življenje (iz
dobroje, lepoje, večnoje). Na Belokranjskem kega, kemu (iz koj ega,
kojemu). V frizinsk. spomen.: me, mega itd. (iz moje, mojega).
4 V narečjih imamo zdrnje za zrnje, zdraven za zraven, zdrel
za zrel itd.
4
*
