42
Ta naglasna vrsta ima že v praslovanščini potegnjen (bodisi dolg ali
kratek) naglas na tem mestu. Ohranjena je ta vrsta še jako dobro, izgablja
se le malokje, n. pr. v podjunski dolini na Koroškem, kjer se v korenskih delih
naglaša navadno drugi zlog: babica, j a g oda, pa li ca, letina, repica,
vilice, ribica; vedel i smo, pogl eda li, del avnik itd. za babica, jagoda,
palica, letina, repica, vilice, ribica, vedeli smo, pogledali, delavnik itd. V dragih
narečjih se je izgubil stari naglas le v posameznih oblikah.
6. O preglaševanju samoglasnikov.
§ 56. Dočim se soglasniki v besedah, ki so izvedene od
i s t e g a kor ena , ne izpreminjajo, se samoglasniki menjavajo
po stalnih pravilih: to imenujemo p r e g l a s (Ablaut).
Pri preglasu razločujemo več vrst. Najnavadnejše so te-le:
a)
e-o-jevska vrsta,
b)
i-jevska vrsta in
c)
u-jevska vrsta.
a)
e-o-vrsta: grebem, g rob , g r a b i t i , z a g r e b a t i ;
l e ž a t i , na - l o ž i t i , na - l aga t i , p r i - l e g a t i se;
pletem, plot, spletati;
rečem, pre-rok, reč;
tečem, točiti, pre-takati, stekati se itd.
vedem, voj-voda, pre-vajati (iz -vad-jati);
berem, z-bor, b r a t i (iz bьrati), z b i r a t i ;
iz-vor, vreti (iz vьreti), -variti (v besedi: obariti);
s-poren, s-preti se, zo-prn, pre-pirati se;
povraz Band, s trick (iz po-vorz), vrzel; po-vreslo
(strslov. vresti = vezati);
straža (iz storža), stražim, strežem,
tolčem, tleči, tlaka, tlačiti;
oblak (iz ob-volk-), vlečem, vlačiti se, oblaka;
u-mor, s-mrt, u-mirati;
po-zor, zreti, zrak (iz zork), zarja, na-zirati;
pro-stor, stran (iz storna), razpro-streti, razpro
stirati se;
tvoriti, tvr-d (v besedi trd), tvar, us-tvarjati;
ženem, gnati (iz gьnati), iz-gon, preganjati;
zmedem (iz zmetem), motiti, z-mota;
mehek (iz mekъkъ), mekinje, moka;
konec, na-čnem (iz ken-), začenjati;
za-pona, za-pnem, zapenjati itd.
b)
i-v rsta:p r o - c v i t a t i , cvetem, cve t ;
gniti, gnoj, gnev;
