47
hči (iz dugt i , dъk t i , dč i , t č i , k č i , hč i ; strsl. dъ š t i 1),
l o č i k a (iz l o k t i - 2) itd. Zdaj se spreminja
kt, gt
v
ht:
noht
(iz n o g t - 3).
5. Iz skupine
pt
in
bt
je nastal
(tt
in iz tega)
t:
o - spem,
o - s i p a t i : o s uti (iz supti); do l bem: d l e to (iz delbto) itd.
Tako je nastal v strsl. nedoločnik v I. vrsti
3
. razreda: greti (od grebem),
t e t i (od tepem), č r eti (od črpa) itd. Oblike g r e b sti , t e p sti, z eb sti,
dolbsti itd. so narejene po sedanjika (gretem) in po vplivu vesti, plesti itd.
Enako jo postalo ž i ti (iz živti), pl e t i (iz plevti) itd.
6. Iz skupine
tl
in
dl
je nastal l
:
pl et em: pl el , p l e l a ,
p l e l o (iz pl eti -) ; padem: pal, pa la , pa l o (iz padi-); cve -
tem: c v e l , c v e l a , - l o ; vedem: p r i v e l , p r i v e l a , -1o ;
h o d - i t i : še l, š la, šl o (iz š ъdl- in to iz hed-) itd. Oblike
pl e t e l , p l e t l a , p l e t l o ; pade l , pad l a itd. so mlajšega izvora.
Dalje: mo l i t i (iz mo d l i t i , kar se po Kor. in Štaj. še govori),
metem: me lo (iz med l o , me t l o ) ; š i t i : š i l o (iz ši-dlo),
ra l o (iz ra-dlo), g r l o (iz grdlo), k a d i l o (iz kadidlo),
k r i l o (iz kridlo), mi l o (iz midlo), č r n i l o (iz črnidlo),
c e d i l o (iz cedidlo), p r a v i l o (iz pravidlo), s al o (iz sadlo),
t r l i c a (iz trdlica), ž e l o (iz žedlo) itd.4
7. V posameznih primerih so se priličili šumevci sičnikom,
n. pr.: n o c o j (nastalo iz n o č - s o- [to noč]), T r s ta, T r s tu itd.
(nastalo iz Tr žъsta in to iz nekdanjega Te r ges te), marsikaj
(iz ma r i skaj in to iz m a r i č ska j ) itd.
Tako so nastale tudi s t a re j š e obl i ke : t u r ski (sedaj: turški ), iz
t u r č ski); č l o v e ski (sedaj č l ove š ki ) , iz človečski; č l o v e stvo (sedaj
človeštvo) iz č l o v e č stvo (kar nahajamo še v
16
. veku: č l ov e č ъ s tvo);
pri Dalmatinu celo: h l a p č i s ki itd.
8. V posameznih primerih daje
čš — kš:
v e č š i : v e k š i ;
šš
daje
hš, kš:
v i š š i : v i h š i , vikši .
9. s kupina
nb
daje
mb:
b r a n i t i : br amba , h l i n i t i :
h l imb a , p r eme n i t i : pr ememba itd.
9. Posebej o prilikovanja glede na pravorečje
in pravopisje.
§ 63. 1. Zveneči soglasniki se pred nemimi izpreminjajo
v neme in nasprotno: nemi pred zvenečimi v zveneče.
1 Prim. nem. Tochter (iz dohter, dukter). — a Prim. lat. lactuca. —
3 V narečjih: nehteri iz nekteri, h tebi iz k tebi itd.
4 Na Koroškem se je ohranilo še: šidlo.
