41
§ 54. Predlog potegne te v
r ste
naglas k sebi; n. pr.: nogo
(tož.): na
n o g o ,
vodo : na v o do, glavo : pod g l avo , uho : v
u ho me piši, oči : v o či mi je padlo, lase: za l a s e, noči : do
n o či , skrbi : b r e z s kr b i , jedi : b r e z j e di, domu : z d omu
ali doma : z d oma, pomlad: na p oml ad , jesen: na j e s en,
večer: na v e čer , koren: s k o renom izpuliti, posoda: na p o -
s odo , prodaja: n a p r o d a j (iz: na prodajo). Ponekod še govore:
na p omoč , k o b l aku zvoniti, k p o r o k i iti itd.
Ta naglasna vrsta je v večini narečij še dobro ohranjena, ponekod pa
se je začela mešati z onima, ki imata naglas na deblu; tako se govori po več
krajih poleg nogo (edn. tož.), n o g e , g o r o , g o r e , vodo, vode , k o z e itd.
tudi nog o , noge, g oro, g ore, v odo, v ode itd. Poleg b i l o, b i l a , b i l e ,
b i l i itd. tudi b i lo, b i la, b i le itd. Enako pridevniki: d r a g o, d r a g a itd.
tudi drago, draga itd. Tako je nastal sedanji orodn. edn.: B ogom, duhom,
gradom itd. iz starega B o g om, duho m, g r a d om, kar se je govorilo še v
16
. veku. Po starem je bilo: p i l o, p i l a, p i l e , p i li itd., dalje: da l o, st a l o,
b r a l o itd., kar se govori še v vzhodnih narečjih. sedaj je navadno: p i lo,
pi le, p i li; da lo, st a lo, b r alo itd. Ponekod se govori tudi: duha, g rada,
g l a s a, moža itd.
§ 55.
b)
Dolgi potegnjeni naglas, ki more stati v korenskih
ali na končniških delih, imajo p r v o t n o take-le besede:
a)
v
korenskih delih: b aba, b ab i ca , b r e za, g l i na, g o ba, g o
b i c a , h i ša, k r a va , r i ba, s l ama, ž aba, j a g oda , p amet,
l a ko ta , mi l o s t itd.
B l a to, d e l o, l e to, ž i to, j ab o l k o itd.
B r a ta, b r a tu, b r a t j e itd., č a s a, g r aha, k r aj a ,
s i ra itd.
G l a dek , l a čen, l akomen , n i zek, o zek itd.
s e s ti , s e dl a , s e dl o , l e s ti , l e z l a , l e z lo, k l a s ti,
ž e t i , m e ti , v e n i t i , d v i g n i t i , v i det i , mi s l i t i , p o ka t i ,
ma z a t i , v e r o v a t i , s v e t o v a t i itd.
samostalnike, ki spadajo pr vo tno v to naglasno vrsto, je spoznati
najlažje po tem, da imajo v izvedenkah pred dolgim ali polglasnim zlogom
potisnjen poudarek, n. pr.: g oba: g obec, hi ša: h i šni k, l i pa: l i pnik,
sl ama: s l amnica; b r a t, b r ata: bratec, g r ah, gr aha: g rašek; bl ato:
b l at n i k , l e to: l e t n i k , l e t n i c a itd. Glagoli se spoznajo po potisnjenem
poudarku v sedanjiku, n. pr.: s edem, s e deš, s e de itd., v enem, v i dim,
mi s l im, ma žem itd.
β
)
v končniških delih: č l o v e ka, j e z i ka, o r e ha, t re -
b uha (rod.); g om i l a, g o s p o d i nj a , k l o b a s a; k o p i to, k o
r i to itd.; bež im, bež i š, be žati, nor im, noreti, bo r im, bor i ti
s e, h l a d i m, k a z a ti, k a z a lo, p o č i v a ti, p o č i v a lo itd.
