45
in to iz z a g o z d j e n ) ; n o s i t i : noša (iz nosja), no šen (iz
nosjen), t e s at i : te šeš (iz tesješ-); ka z a t i : kaže š (iz
kazješ-), nanizati: nož (iz nozj-), polzim: polž (iz polzj-),
br z o: br ž e (iz br z j e - ) , ko za : k o ž a (iz k o z j a ) , k l i c a t i :
k l i č e š (iz klicješ-), z adu š i t i : zadušen, o b d o l ž i t i : o b
do l ž en , p r emo č i t i : p r emo č e n itd.
c)
Ustničniki b, p, m, v se pred j spremene v blj, plj,
mlj, vlj :
l j u b i t i : l j u b l j e n (iz l jubjen), ka p a t i : k a p l j a
(iz kapja ), p l j u j e š (iz p j u- j eš - ) , l om i t i : l om l j e n (iz
l omje n ) , z eml j a (iz z emj a ) , p o z d r a v i t i : p o z d r a v l j e n
(iz p o z d r a v j e n ) itd.
To glasoslovno načelo velja le za p r vo t ni naslednji j; če je j prišel
v poznejšem času v dotiko z dragimi soglasniki, jih ne spreminja več, n. pr.:
c ve t je (ker je iz c v e t ьje), dedje, h r a s tje, l a sje, v o l cje; l až j i ; glo-
bočji, zdravje (ker je iz sъd r a v ъje) itd.
§ 60. 3. Za nekdaj mehkimi soglasniki (t. j. za j ali v zvezi
z j nastalimi soglasniki): j , lj, nj, č, ž, š, c 1 se je spremenil
prvotni o v e: o j e , mo r j e , p o l j e , s pan j e , p l e č e , naše ,
l i c e (toda s e l o , me s to itd.!). K r a j em , k r a j ema , k r a j e v ,
k r a j em; k r a l j em , k o n j em , me čem, možem, pi šem,
konc em itd.; s t r i č e v , c e s a r j e v , mo ž ev ; s p r i č e v a t i ,
o z n a n j e v a t i itd.; v o j e - v o d a (= vojvoda), du š e s l o v j e ,
z eml j e v i d .
Ker so s edaj ti soglasniki t r d i, živi jezik tega zakona ne pozna več
razen pri srednjem spola v imen. edn.: o j e , mor j e , moje lice, cvetoče
po l je itd. O poleg e nahajamo že v
16
. stoletja: l icom, beričom, ozna-
n j o va t i , p r i č o va t i itd. V sedanji pisavi pišemo (in sicer popolnoma še le
po l.
1860
.) e po st a r o s l o v e n skem glasoslovnem zakona.
8. O medsebojnem vplivu soglasnikov (prili
kovanje).
§ 61. O soglasnikih, ki se ravnajo drug po drugem, pra
vimo, da se p r i l i k u j e j o ( p r i l i k o v a n j e , a s imi l a c i j a ) .
P r i l i č i t i se more
a)
s p r e d n j i soglasnik naslednjemu,
n. pr.: i š č em (iz i š č em , prim. i s kat i ), p e š č e n (iz p e š č en ,
prim. p e s ek, strl. p e s ъč a n ъ) itd. ali
b)
narobe: n a s l e dn j i
sprednjemu, n. pr.: laški (iz l ašski, lašški), češki (iz češski,
č e š š k i ) ; mošk i (iz mo ž s ki, mo š s ki, moš šk i ) itd.
1 Č, ž
, š, c
so mehki, ker je
č
iz
k j
;
ž
iz
gj,
; š
iz
hj, sj
in c iz
kj.
