35
§ 46. V olikanem govora se med kratkim p o t i snj en im
in p o t e g n j e n im naglasom navadno ne de l a r a z l i k a , zato
ga bomo zaznamenjevali v slovnici z o b i č a j n im znamen j em
k r a t č i n e (`).
V nekaterih narečjih se je razloček med kratkim potisnjenim in poteg
njenim naglasom še dobro ohranil, n. pr. v ziljski dolini na Koroškem, v
narečjih med Vrhniko in poljansko dolino na Kranjskem itd. V večini narečij
je le en kratek naglas, t. j. potisnjen.
Razloček med dolgim potisnjenim in potegnjenim naglasom
je opazil že Val. Vodnik.
Razlika med dolgim potisnjenim in potegnjenim naglasom
se očitno kaže v zlogih, ki so se sk r č i l i iz dveh. Če je imel
poudarek drugi zlog, je nastal potegnj en naglas, n. pr.: g o sp a
(iz gospoja), gos p e (iz gospoje), g o s p e (iz gospoji) g o spo (iz
gospojo), b a ti s e (iz bojati, prim. neskrč. obliko v sedanj.: bojim
s e, b o j e č ) , s t a ti (iz stojati, prim. stojim) itd. Če je imel po
udarek p r v i zlog, je nastal p o t i sn j en naglas, na pr.: i g r a š
s e (iz igraješ) itd.
1. V nekaterih narečjih se ta razloček posebno dobro čuje. Pot egnj en
naglas se po več krajih deli na dva zloga; d rngi del naglasa se sliši na
zlogu za pravim poudarkom, n. pr.: b l at o , ž i t o , b ab a , b r a da , k r uha
(rod. edn.), b r a t a, j e z i k a , sem de l a l a , vi man e t e , k uh a v n i c a , bu -
t a r a itd. Tako se govori na Tolminskem, po krajih med Vrhniko, Cirknico in
Ribnico na Kranjskem, podobno v Zilji na Koroškem in po krajih med Bledom
in Tržičem na Gorenjskem (le da stoji tu v večzložnih besedah drugi del
naglasa takoj za prvim naglasom n. pr.: k uhavn ic a, bu t ara, de l ala,
man ete) itd. – P o t i snjen naglas se čuje na dveh zlogih v poljanski dolini
nad Škofjo Loko; prvi del naglasa se sliši na zlogu pred pravim poudarkom,
n. pr.: dob r ava, g osp od, ob l a k, k osma t, k r ot k ost, p ok ora, na -
z a dnje, na g l avo, n a noge, z n og ami itd.
2. Razloček med dolgim potisnjenim in potegnjenim naglasom je v
večini narečij še dobro ohranjen, ponekod pa se je izgubil, n. pr. na Krasu in
na Štajerskem ter v prekmurščini. O narečjih, ki ta razloček še poznajo, pra
vimo, da imajo muz i ka l no naglaševanje; o onih, ki so ga izgubili, pravimo,
da imajo e k sp ir a t o r i čno naglaševanje.
§ 47. s amostojne ali nesestavljene besede imajo poudarek
navadno na enem zlogu.
Na v e č zlogih se poudarjajo skrčene iz več prvotno samo
stojnih besedic, n. pr.: v e n d a r (iz vem-da-že), me n d a (menim-
da), mo r d a (iz more [biti] da), d o k aj, n e k o g a itd. in sestav
ljene, n. pr.: d e v e t d e s e t l e t n i k , p o l z e me l j n i k , prababica,
p r a d om o v i na itd.
3
*
