26
m: grm, grmek — grmka, grmku itd.; strm, strmec —
strmca, strmcu; množ. rod. sred. ali ženskega spola: krma — krm;
trma — trm;
n, nj: drn, strn, trn, žrn; rod. množ.: srna — srn, zrno —
zrn; trnek — trnka, trnku; črnec — črnca; žrnek — žrnka;
zoprn, črn, jadrn, jedrn, klavrn, kvatm, rebrn, srebrn, stebrn,
smotrn, vetrn, vihra; domiseln, stebeln, brezposeln, meteln, zemeljn.
Opomnja. Če stoje za soglasniki, ki n i s o zlogotvorni, se
piše polglasni e: umetelen, neumetelen, umetelna, čemeren, prazna-
heren, biseren (ker je pred r-om pravi e: biser, bisera!), severen itd.
b)
kadar ne s to j e za zlogotvornim soglasnikom, se pišejo
s p o l g l a snikom t. (e):
l, l j: miselnost, zemeljski; oslec — oselca, pušljec — pušeljca;
kozlec — kozelca (poleg kozolec, kozolca); krhljec — krheljca;
žrebljec — žrebeljca, rogljec — rogeljca; mislec — miselca poleg
misleca; pomislek — pomiselka poleg pomisleka;
m: jarmec — jaremca, jaremski itd.; pisemce, pisemski, pe
semski ;
n, n j: okence, jagnjec — jagenjca, jagenjcu, neutr. jagenjce.
Izreka je v obeh primerih enaka: govore se našteti sonanti
ali s polglasnikom ali brez njega, bodisi da se pišejo s polglas
nikom ali brez njega.
n.
§ 36. slovenščina ima t r o j n i n: 1. srednji ali navadni n;
2. mehki ali topljeni nj in 3. goltni ali guturalni n pred k in g.
1. s redn j i ali navadni n stoji povsod, kjer ga s tem zna
menjem (n) pišemo, razen pred k in g, tedaj: naš, nebo, nikoli,
nos, nujen, nrav, začnem, snamem itd.
2. T o p l j e n i ali mehki nj je po izreki enoten, ne dvojen
glas. Zanj nimamo posebnega znamenja, zato se topljeni oj v
pisavi ne razločuje od skupine nj, kjer sta n in j samostojna
glasova in se izrekata vsak zase.
Topljeni nj imamo v primerih kakor: vonj, vonjati, konj,
konja, sanje, sanjati se, manjši.
Vedno pišemo nj:
a)
pri obrazilih enj, nja, nje: bedenj,
bednja, pedenj, pednja ali pedanj, pednja; mržnja; sanje, spanje,
pisanje itd.; trnje, znanje, zvonjenje, zelenje, korenje, usnje (iz
usnije, usen-je);
