24
§ 33. Predsoglasniški in končni v
a)
more tudi tvoriti zase
zlog ali se
b)
jemlje k naslednjemu zlogu;
c)
s spred stoječim
samoglasnikom tvori dvoglasnik.
P e snikom r ab i j o v s i t r i j e pr ime r i :
a)
p r e d s o
g l a sni ški v tvor i z a s e z l og , t. j. govori se sog lasni u (u);
v tem primeru pišejo pesniki u za v, n. pr.: Ko se zate je unelo;
šestkrat se srce uname (Preš.). Kar v bukvah je natisnjen’ga, upije
(Preš.). Petrarkovo bilo srce užgano (Preš.). Od oči so tudi meni
se uzdignile temnice (Preš.) V domačo zemljo vdovo na Kios od-
neso — Zarobljeno udovo na smirno tirajo (Cegnar). Ustane car,
počasi k oknu stopi (Krilan-Pagliaruzzi). A s polja se krik uzdigne
(isti). Napoleon reče — Ilirija vstan’! — Ustaja, izdiha: — kdo
kliče na dan? (Vodnik) Uzdihne in rosno oko — zakrije s tresočo
roko (Resman). Pridi, šumno kopmenje, — preupijte mi srce
(Aleksandrov). Praznuje tvoj prvi v življenje ustop (Gregorčič).
b)
v ne tv o r i z l o ga : Vsili v spomin se ti pevec brez upa
(Preš.). Vz hišo k oknu se popno (Gestrin). Drv prosim malo, da
se peč zakuri (Aškerc). Ti črv pozemeljski, ti človek nori (Kette).
Črv, ki viješ se po prahu (Valjavec). Kak si za srečo človeštva
bil vžgan (Preš.);
c)
s spred stoječim samoglasnikom se z l i j e v
en zlog in tvori dvoglasnik: Eden hvali in spet drugi vpije:
fej te bodi (Preš.). Bel golob se vzdigne kvišku (Krilan) itd.
r, l (lj), m, n (nj) kot samoglasniki.
§ 34. Glasove r, l (lj), m, n (nj) rabimo kot samoglasnike
ali soglasnike. Kadar tvorijo zlog, so samoglasniki, kadar ga ne
tvorijo, so soglasniki.
R je s amo g l a snik, kadar stoji 1. v začetku besede pred
soglasnikom in 2. med dvema soglasnikoma.
1.
V zače tku b e s ede je
r
z l o g o t v o r e n , n. pr.: rčati,
rčav, rdeč, rdečica, rdečiti (se), rdeti (se), rja, rjast, rjav, rjavec,
rjaveti, rjuha, rjuti, rjovem, rjoveti, rkelj, rklja, rt, rtič, rtalec, rž,
(govori se: ъrž in rъž), rži, ržen; rvati — rujem, rvanje, rvač
poleg ruvati, ruvanje, ruvač, rovač, rovanje.
R ima tu s voj z l og in se govori s amo g l a sni ško, tako
tudi pred j: r-juti, r-jovem, r-juha ali ъr-juha itd.
Opomnja. V izrazih rezgetati, rezgetanje itd. je r tudi zlogotvoren,
toda se piše polglasni e za r-om.
