14
— do tal se prikloni hrast (Župančič) itd. K ada r zvečer sem
legel (Medved).
V nekaterih besedah se je prenesel
a
iz dolgih zlogov tudi
v kratke ali nepoudarjene, kjer je izpodrinil prvotni polglasnik.
Govori in piše se a n. pr. l až: ta a se je prenesel tudi v ostale
oblike: laži , z l a ž j o itd. Enako čast: časti, s čast jo, častiti
(toda Češčena Marija!), dan: daniti se, dani ca, današnji; v a s :
v a si, vasovati itd.; tast: t a s tu, sat: satu, mah: mahu; lan:
lanu, lanen; panj: panju itd.
§ 15. 3. V s led na s l ombe na kake s or odne ob l ike
se piše p r v o t n i p o l g l a snik v neka t e r ih pr ime ri h tudi
z drug imi črkami.
V sled na s l ombe na s e dan j i š ko deb l o s e pi še:
pljuvati (iz pljuvati), sed.: pljujem; kljuvati (iz kljuvati), sed.:
kljujem.
Vsled naslombe na bližnje končnice se piše nam. polglasnika:
a)
a:
(ni)kogar (iz kog
ъ
r, naslonjeno na: koga), (ni)česar (iz čes že), čigar (iz
čig[a] že);
b)
o: kakor (nasl. na: kako, iz k -ak[o] že), nikakor (prim. [ni]ka
kršen!), kolikor (prim. kolikršen!), blagor (blago, prim. blagrovati!), kamor (iz
kam[o že), kolikor (prim. kolikršen, vsakršen!), ko (nasl. na: ako, iz kъ[dъr],
ko bi (iz kъ bi);
c)
u: (ni)komur (po: komu, iz kom[u] že), (ni)čemur (po:
čemu). Polglasnik je tudi pri -er: pri komer (iz kom že), s komer, pri čemer,
s čimer (iz čem že).
Namesto polglasnika se piše o: lobanja (iz lebanja); u: bučela nam.
bečela; i: dihur poleg pravilnega dehor.
V besedah, ki smo jih izposodili v novejšem času od drugih
slovanov, se sme govoriti poleg polglasnika tudi čisti e: pester,
pester in pester, prelesten in prelesten (= omamljiv), prišedši in
prišedši, steklo in steklo. Iz hrvaščine vzete besede imajo a za
prvotni polglasnik: baš, batina; iz ruščine o: bodriti, boder,
točka itd.
a.
§ 16. Glas a se izreka povsod, kjer ga pišemo, n. pr.: brat,
brata, bratec; rak, račji; slama, slamnik; delal, vstal.
Posebej pomni, da se piše a: pr aš i č , p r a si c a, (toda:
motika), ma c e s en, pazder , pazderje, pazdernat.
Pomniti je, da se mora izrekati a čisto. Napaka je torej, ako se izgovarja
a tako, da se ustnice pri izreki tega glasu zaokrožijo (
a
) n. pr. m
a
ti, kakor
je slišati semtertja po Goriškem, po zahodnem Koroškem in po nekaterih krajih
na Štajerskem.
