10
Ozka e in e se v navadni pisavi včasih izražata z ostrivcem
nad e (e), n. pr. svet, sveta, svetnik (ne svetnik!) Rat; vedel je
(vedeti!), je (jesti!), ob peti maši (gesungene Messe ; Iv. Cankar) itd.
§ 12.
c)
Široki
e:
a)
kratki: meč, lev, več itd.;
b)
dolgi:
metla, sestra, teta, žena, omelo, čelo, selo, bedro, nesem, neseš,
nesti, nesla, neslo, ženem, vedem itd.
V pisavi se široki e izraža semtertja s strešico ˆ nad e:
peta (Ferse), jedro, reklo (spruch), velo, vedla, vedlo (od vedem),
nesi, želo (s tachel), ženi itd.
V Pleteršnikovem slovarju se piše brez kakega znamenja
spodaj, torej : metla, sestra, teta, žena itd.
Široki e je nastal iz kratkega e, ki prvotno ni bil poudarjen; poudarek
je bil prvotno na zadnjem zlogu, odkoder je prestopil na zlog z e, n. pr. prvotno
žena, sestra, metla, čelo, nesem, neseš, nesla, neslo itd., kar se govori še dan
danes po nekaterih krajih (n. pr. na Goriškem in v Rožu na Koroškem); odtod
je kratki naglas prestopil v isti kolikosti na predzadnji zlog: žena, sestra, metla,
oelo, selo, nesem, neseš, nesla, neslo itd., kar se govori še po nekaterih krajih
(n. pr. v Zilji in po Goriškem in sosednjem Kranjskem); pozneje se je kratki
naglas podaljšal, vsled česar je postal e širok.
Pred r se e govori v več narečjih ko i, zato se v pisavi oba
glasova večkrat mešata. Pomni, da se piše: zmeraj, zmerom; serec,
strast konj (s chimmel), ser (Lammergeier).
Dalje pomni posamezne besede: mezinec (toda macesen!);
vereja (ne vareja!); v končnicah: meseca, kamena itd.
2. Črka e nam rabi mnogokrat tudi za p o l g l a snik (ъ).
Polglasnik (ъ).1
§ 13. Polglasnik se piše navadno s črko e. Pomniti pa je,
da je samostojen samoglasnik in se od e bistveno razlikuje.
V pisavi se izraža polglasnik semintja s krativcem nad e
(e), n. pr.:
Kdo zna — noč temno razjasnit’, ki tare duha? (Prešeren).
Nastlali na s t e zo so pisan ti cvet (Gregorčič). A dal mi sreče
svet ni v es — zato mi bodi sodba mila! — Ko smrt mi je oči
zakrila, — vzel od sveta sem s saboj k es (Medved). Ljubezen
c v e la je iz njega (Župančič). In da si s e n samo, bil bi te sanjal
(Župančič).
stalno se piše krativec pri predlogu se (=
sъ
)
v
pesmih,
n.
pr.:
1 V tej knjigi ga pišemo s postrani ležečim e
(e).
