6
Us tničniki (labialni) so 1. dvoustnični (bilabialni): b,
p, m
in tisti v, ki se govori na koncu zlogov in pred soglasniki;
2. ustničnozobni (labiodentalni): f in tisti v, ki se govori pred
samoglasniki.
Z o b n ik i (dentali), ki so trdi, so: r, l, n, z, s, ž, š, d, t.
Nebn ik i (palatali) so: mehki nebni prepišnik j, ki se
govori le pred samoglasniki, ter topljena lj in nj (ter tj).
G o ltn ik i (guturali) so: trdi
l
, n (pred k in g), g, k, h.
Glasove z, s, c imenujemo tudi sikavce ali sičnike, ž, š, č
šumevce; razne
r
in
l
imenujemo tudi plavne (liquidae).
V n a v a d n i p i s a v i se izražajo soglasniki večinoma z
lastnimi znamenji; le razni v imajo skupno črko (v), kakor tudi
razni
j,
c in
č.
Netočno se izražajo tudi razni
n, l
itd.
§ 6. Naš črkopis ne izraža torej vseh samoglasnikov in
soglasnikov, katere obsega izreka pismenega jezika. Nepopoln je
naš črkopis nekaj zato, ker latinica, po kateri je prirejen, nima to
liko posebnih črk, kolikor je slovenskih glasov; nekaj pa je vzrok to,
da se v času, ko se je pisava utrjevala, ni oziralo na vse glasove.
Latinska abeceda je rabila že našim prvim pisateljem. Ker
jo je Boh o r i č prvi učil v slovnici (l. 1584.), se je imenovala
bohoričica. Po l.1830. je začel širiti po Hrvaškem Ljudevit Gaj
latinico, pomnoženo s češkimi znamenji. Po njem se ta črkopis
imenuje gajica, katero so sprejeli med leti 1839—1846 tudi slovenci.
Naš črkopis obsega sledeče črke: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i,
j, k, l, m, n, o, p, r,
s, š, t,
u,
v, z, ž.
§ 7. Pregled soglasnikov.
Prepilniki Zaporniki Nos
niki
(zve
neči)
Jezič
niki
(zve
neči)
Afrikate
zve
neči nemi zve
neči nemi
zve
neča
ne
ma
Ustničniki
dvoustnični
v
na
koncu
zlogov
— b p
m — — —
ustnično-
zobni
v
f
Zobniki
trdi
glasovi
z, ž s, š d t
n r, l
(dz, dž)
c, č
Nebniki
topljeni
glasovi
j pred
samo-
glasn.
— — (tj ) nj
lj
— —
Goltniki
— h
g
k n
pred
k in g
l
— —
