12
žgačka, lesketati, cep(e)tati, megetati. tekati, tkati, tekem, tkem,
sem (= jaz sem).
2. V k on č n i š k i h de lih
a)
pri končnicah -ec: edninski
imenovalnik moškega spola: hlapec (rod. hlapca); množinski ro
dilnik a-jev. skl. ovec (im. ovce); -ek: torek (torka), tresek (treske);
pridevniki: gladek (gladka, gladko); el: kotel — kotla, misel —
misli, rekel — rekla — reklo, topel — topla — toplo, osel — osle
(gen. pl.); em: kosem — kosma, pasma — pasem (gen. pl.); pesem
— pesmi; en: oven — ovna, ljubezen — ljubezni; truden —
trudna — trudno; tovaren — tovarne (gen. pl.);
-er:
gaber —
gabra, isker — iskre (gen. pl.), bister — bistra; -et: hrbet —
hrbta; -ev: cerkev — cerkve, ponev — ponve, breskev — breskve.
V večini narečij je sedaj polglasnik v končnicah onemel
(zlasti za v, j, r, l, m, n), kar je vplivalo tudi na pisavo nekaterih
končnic, n. pr. edn. imen. mošk.: zajtrk poleg zajutrek — zajutrka,
vetrc poleg pravilnejšega vetrec — vetrca, gabre poleg pravilnej
šega gabrec, gabrcaitd.; množ. rod. a-jev. skL: kavk, dvojk, zbirk,
številk, znamk, znank.
b)
v i z vedenkah iz s amo s t a l n i k o v s k on č n i c ami
-el — la — lo (elj — lja — lje), -em — ma — mo, -en —
na — no (-enj — nja — nje), -ev — va — vo, za soglasniki
(t. j. pri z l o g o t v o r n em l (lj), m, n, v).
-el — la — lo: posel — poselski — poselstvo; misel —
miseln — miselnost,
o sla: oselnik, metla: meteln ročaj.
s tebl o : stebelce, stebelski, stebeln, stebelnat; maslo : maselnik,
maselnina.
-elj — l j a — l j e : krempelj, krempeljce,
z eml j a : zemeljna sol, zemeljski,
g r a b l j e : grabeljnik.
-em — ma — mo: pesem — pesemca — pesemski,
p a sma: pasemski.
p i smo: pis emski, pisemstvo, pisemce, povesmo — povesemce.
-en — na — no: ljubezen: ljubezenski, bistven — bistvena,
znanstven itd.
-no: okno: okence, okenski; vlakno, vlakence itd.
-enj: semenj: semenjski.
-nje: —
-ev: britev: britevca, molitev: molitevna žena, molitevska
knjiga.
