15
V večini narečij se kratki ali nepoudarjeni a pred končnim
v (in i) govori ko o, pred končnim j pa ko e. Ker se vsled tega
v narodni govorici ne loči prvotni ov od prvotnega av in prvotni
ej od prvotnega aj, sta se končnici v nekaterih primerih tudi v
pisavi pomešali, v drugih primerih pa se rabita obe.
a)
Pisava omahuje med av in ov: p r i t l i k a v , p r i t l i
k a v e c in p r i t l i k o v , pritlikovec pa pritlikovka, pritlikovina,
pritlikovje; de l a v en in d e l o v e n , (Arbeits-); muhalnik in mu-
hovnik; skladalnica in skladovnica; Grintavec in Grintovec, toda
navadno Golovec (hrib pri Ljubljani) itd.
Pomni pa, da se piše: k u k a v i c a , k uk a v e c , n o g a v i c a ,
rokavica, kimavec, k imavnica, ščinkavec, ščinkavka itd.
V nekaterih primerih se je pomešala končnica av z ov;
piše se le delavnik (Werktag), delavnica, delaven dan, delavne
ure itd.,1 vendar pa delovna večina, delovno vodstvo; stoprav
poleg stoprv itd.2
Toda pomni, da se piše l astovica (ne lastavica!), lastovka,
lastovičji itd.; muhovka (die Grasmucke), muhovec.
b)
Vsled enake dialektične izreke sta se pomešala v pisavi
velelnika: daj, dajte (gib, gebet) in dej, dejte (lasset, wohlan!).
Pomni, da se sme pisati: dej (z nedoločnikom), n. pr.: dej ga
vzdigniti, dejmo narediti, dejte hišo popraviti itd.; poleg tega se
sme rabiti tudi: daj, dajte v istem pomenu.
V knjižni izreki se mora kratki ali nepoudarjeni a pred končnim v (in
l
)
in končnim j izgovarjati čisto, ne pa ko o oziroma e. Napačno je torej govoriti:
zdrov, prov, krej, igrej namesto zdrav, prav, kraj, igraj ; ali vstov, delov na
mesto vstav, delav poleg vstal, delal.
O.
§ 17. s črko o izraža pisava tri vrste o. Glas o je trojen:
a)
široki o in sicer k r a t k i : bob, nož, otrok in d o l g i : bosti,
bodem, sopem, sopsti, sopla, soplo; kosec, kozel, konec, norec, okno,
otroka, oven, kosa, rosa, koza, voda, noža itd.
Če se v navadni pisavi široki o posebej izraža, se rabi zanj
znamenje ˆ nad o: gospoda (da se loči od gospoda — den Herrn),
1 Jezikovno je tudi delovnik, delovnica (das Arbeitslokal, die Werkstatte),
deloven dan, delovne ure itd. pravilno, dasi se ne piše več!
2 starejši pisatelji so pisali stoprov (nastalo iz st oprv , kakor lastno
ime Premrov iz Premrl).
