23
Razločevanje med v in u ne sloni na narodni izreki, temuč
na staroslovenščini, zato sta se v in u v nekaterih primerih po
mešala; tako se piše: uvod , u v r s t i t i , uvezen itd. (nam. vvod,
vvrstiti, vvezen); nasprotno pišemo vnanji, vžgati itd. (namesto
unanji, užgati).
§ 31. s pr av im s am o g l a s ni kom u, t. j. s č i s tim u,
pa se mora govoriti v tedaj, kadar je nastal iz prvotnega začet
nega v
ъ
:
t. j. v primerih: vgnati (ein-, hineintreiben), vžgati,
vtkati (einweben), vnanji se govori: ugnati, uženem; užgati, užgem,
utkati, unanji.
Vžgati je iz užgati in to iz vъ [
z
]žъgati; vgnati je iz ugnati in to iz
vъgъnati; vnanji iz unanji in to iz vъnanji, iz starega vъnъ. Ta u je nastal
iz
v
ъ, kakor uš, [v]un, duri, bruno iz
v
ъ
š
, vъn, dvъri, brvno (v Beli Krajini
in v Zilji na Koroškem se govori še:
v
ъš, vъn, brvno, dvri; na spodnjem Šta
jerskem : veš, ven, na vzh. Štajerskem pa vuš, vun pa brvno).
§ 32. Tudi predlog v s e mora g o v o r i t i ko u, kada r
s e ne more v z e t i k n a s l e dn j emu z l o g u ; govori se n. pr.
v Kranj, v Rim, v šolo, v cerkev itd. ali
a)
tako, da se v vzame
k naslednjemu zlogu: wkranj, wrim (to se izgovori v enem
z l ogu ) , wšolo, wcerkev; ali pa
b)
tvori v poseben zlog in stoji
sam zase: u Kranj, u Rim, u šolo, u cerkev.
Pesniki rabijo to izreko, če zahteva na tistem mestu ritem
s vo j z l o g , n. pr.
Drevo rastoče v vinskem brega,
U gore balkanske
Lepo zeleno v belem snega . ..
koraka junak.
Pozdravljam te srčno, srčno!
(Greg.)
Kot otok travnat u puščavi .
Dekle je zajemalo v vedro vode,
(s . Gregorčič, Oljki.)
u vedro kovano, vodice hladne.
V ozidje se ozko oziram
u celici bivam nad petdeset let.
Na Vršac stopivši sedi,
(Greg.)
Neznan svet se ti odpre ;
Glej, ’zmed sivih pleš u sredi
Tako sem u službi osivel.
Zarod žlahtnih rož cvete.
(Greg.)
(Vodnik.)
Posebno je priporočati izreko v = u, kadar se nakopiči več
soglasnikov, ker je težko izrekati v skupno z naslednjim zlogom,
n. pr. vso noč v s t r ahu . . . izrekaj: wso noč u strahu; sok v
žlici: sok u žlici itd.
V Beli Krajini in na vzhodnem Štajerskem se izreka predsoglasniški in
končni
v
pred zvenečimi soglasniki kot pravi ustnično-zobni v (vdova, vnamem
itd.), pred nemimi kot f : fstati, fsak, ftakniti itd. = vstati, vsak, vtakniti; fčeraj,
pokrof, glaf (glava), praf, zdraf; za knjižni govor poslednja izreka ni navadna.
