28
Primeri, kjer sta n in j samostojna glasova, so:
a)
pri končnici -jo v edn. orod. i-jevske skl.: z dlanjo (torej
z dlan+ jo), jablanjo, s stranjo itd.;
b)
pri končnici -je množ. imen.: Ločanje (Ločan-je), Ribničanje,
tržanje, ciganje, tudi panj-je;
c)
pridevniki na -ji: jelenji, petelinji.
Ker je topljeni nj enoten glas, se pri razzlogovanju ne more
deliti; deliti pa se sme skupina n + j, kjer sta oba glasova
samostojna.
3. Go l t n i ali guturalni n, ki stoji pred goltnikoma k in g:
angel, bingljec, bingeljca, bingljati; grenek: grenka, grenko, gren
koba; cinek: cinka, cinku; danka, opanke, prestanka, prestanku
(prestanek), sanke, sinka, sinku (sinek), vunkaj, uganka, zanka itd.
1.
§ 38. Glas l je trojen: 1. srednji 1; 2. topljeni ali mehki lj
in 3. trdi l (l).
1. s r e dn j i l govorimo v primerih kakor: lep, les, led, leča,
leteti, leti (vel.); lice, lipa, lizati, lisica; moleti, molim; gledati,
slep, klic itd.
V starejši dobi naše slovenščine je bil srednji l v navadi
samo pred raznimi e in i; povsod drugod je mogel stati le top
ljeni lj ali trdi l (l). sedaj se govori v večini narečij in zato tudi
v olikanem govoru pred a, o, u: blago, lakota, bela, belo, slab;
glava, luknja, luskina, služiti; klobuk, klobčič itd.
2. T o p l j e n i ali mehki lj je po izreki eno ten , ne dvojen
glas. Zanj nimamo posebnega znamenja, zato se topljeni lj v
pisavi ne razločuje od skupine lj, kjer sta l in j samostojna gla
sova in se izrekata vsak zase.
Topljeni lj imamo v primerih kakor: beljak, brljav, brljuzga,
Celje, dalja (pridevnik: daljni), prisl. dalje (prid. odtod: nadaljnji),
kljun, ulj, uljnjak, volja, želja.
Pogosto pišemo lj za ustničniki (b, m, p, v) : gibljem, zemlja,
kaplja, opravljam, bljujem, pljujem, pljuča, pljuskati itd.
Vedno pišemo lj pred končnico -am, -ati glagolov V. vrste
1. razreda, kadar je spred kak soglasnik, in pa pred končnico
-ujem, -evati VI. vrste: jecljam, jecljati, jecljal, pihljam; pre-
peljujem, prepeljevati; razdeljujem. Enako pred končnicami -iv,
-ivost: potrpežljiv, potrpežljivost, pozabljiv, šaljiv (iz šal-ljiv) itd.;
