18
uteči, ukrasti, utegniti, ubiti, ukazati, udariti itd. se izrekajo:
usesti se ali wsesti se, ujemati, wjemati se, uloviti, wloviti itd.
Enako se govori predlog u pred naslednjim v, n. pr. uvod,
uvesti, uvajati itd. se mora izrekati uvod ali wvod, uvesti ali
wvesti, ovajati ali wvajati.
V Beli Krajini in na vzhodnem Štajerskem se je predlog u skrajšal v
dvoustnični w in se potem ntrdil pred nastopnim zvenečim soglasnikom v
ustnično-zobni v (vmreti, vjeti, vlomiti, vbiti itd.), pred nastopnim nemim
soglasnikom pa v
f
(fsesti se, ftegniti, fkrasti itd.).
Toda v naslednjih primerih se govori predlog u s prav im
s amo g l a snikom u: ubrati, ubrala, ubralo, ubirati, udrihati,
udri, udrita itd.
Na vzhodu se govori tukaj
tu
:
vubrati, vubirati kakor korenski
u,
n. pr.
vuk, vuho, vučim itd. za ubrati, ubirati, uk, uho, učim.
§ 23. Predlog u more tvoriti
a)
zase zlog ali se
b)
jemlje
k naslednjemu zlogu in ne tvori zase zloga; kadar pa
c)
stoji
pred njim kak samoglasnik, se zlije z njim v e n zlog in tvori s
tem d v o g l a snik.
Pesnikom rabijo vsi trije slučaji:
a)
s o g l a sni u tv o r i z a s e z l o g , n. pr.: skrbi in huda
leta — more ubozga kmeta (Prešeren). Dokler ji reje zmanjka
in ugasne (Prešeren). Ubere strune, — pesem jame peti (stritar).
Kako te z veseljem mi duša uživa (Gregorčič). Ako mor’te, ome
čite — neusmiljeno srce (Prešeren);
b)
s o g l a sni u ne tv or i z l o ga in s e j em l j e k na
s l edn j emu zlogu. Pesniki pišejo v tem primeru v za u: „Bog
vsmili se!“ zdihuje (Preš.). Vmirile prsi, lica se zjasnila (Preš.).
Tsmiljenja oba s ta vredna (s tritar). Kreposti ni jim vzela še —
vmorila ne duha (Funtek). A kvišku upe dvigne — in vsliši ga
nebo (Lj. Zv.). Če dosegel z naporom si, trudom — In v znoji
obraza kak vspeh (Aškerc). Vklonil se ji je i Grk oholi (Lj. Zv.);
c)
s spred s t o j eč im s amo g l a snikom s e z l i j e v en
z l o g in tv or i d v o g l a snik (o dvoglasnikih prim. naslednje
poglavje): Veselo čem živeti — junaško vmreti (Preš.). Ti si
kriva — Deklica nevsmiljena (Preš.). Gorje siroti vbogi (Preš.).
Nobena luč se skoz oblak ne vkrade (Preš.). V njej zdihi v sladke
nam so glase vbrani (stritar). Noben ga vladar nejvdrži (Cankar).
V hipu vtihne govorjenje sladko (Cankar). V vodo vpirata po
glede (Finžgar).
Ker se na več krajih po zapadu, zlasti po Gorenjskem, Primorskem in
Koroškem govori tudi korenski
u
na začetku z dvoustničnim w ali soglasnim u,
