17
D o l g o p o u d a r j e n i u ima čist, poln glas ( = o z k i u), n.pr.
luč, sučem, muha itd. K r a t k o p o u d a r j e n i ali n e p o u d a r j e n i
u se ne izreka s polnim glasom, temveč malce zamolklo (= široki u).
Jezik se ne dvigne tako visoko proti mehkemu nebu kakor pri
dolgopoudarjenem u. Kratkopoud
arj
eni in nepoudarjeni u imamo
n. pr. kruh, vun, kup, hudo, pustim, varujem, kupiti, rumeneti itd.
Poln glas ima le k o r e n s ki u na začetku besede, n. pr.
učiti se, uho, ušesa itd. in pred zlogi z dolgim a, n. pr. puščava,
sukati se itd.
Dol gopouda r j en i u se ne sme govoriti ko široki u, kakor se izreka
po nekaterih krajih (n. pr. v Škofji Loki, Idriji i. dr.).
K r a t k i in nepouda r jen i n je po kakovosti pravi n, zato se mora
v izreki ločiti od polglasnika (ъ); glas u v primerih kakor kruh, kup, hudo
itd. ne sme biti enak polglasniku, kakor ga govorimo v zgledih kakor pe s ,
k e s , v es itd.
Po mnogih krajih se govori korenski u na začetku zloga s predstavkom
v, kar se je nekdaj tudi pisalo, n. pr. vuho, vuk, vučiti se itd.; tako je nastalo
vun (iz un), kar se je v pisavi poleg oblike ven ohranilo,
§ 21.
Nepoudarjeni
u
se je v mnogih narečjih skrajšal do
polglasnika ali pa je celo onemel, zato se ni ločil od pravega
polglasnika in nepoudarjenega i. To je vplivalo tudi na pisavo.
V mnogih primerih se piše u namesto polglasnika (n. pr. bučela
poleg čebela, butica, zaduhel poleg zatohel, zatohla soba itd.1),
v nekaterih se izpušča (n. pr. vrh poleg vrhu [predlog z rod.],
zajtrk, zajtrkovati poleg zajutrek, zajutrkovati, v dveh, obeh, že itd.2)
ali pa se piše z i (najin, vajin, njijin, hkrati, doli, gori3).
V več primerih pisava omahuje med i in prvotnejšim u,
n. pr. pestinja poleg pestunja; po poli brat, po poli sestra poleg
po polu brat, po polu sestra (toda ne: po pol brat, po pol sestra!)
o poli enajstih poleg o polu enajstih (toda ne: o pol enajstih!) itd.
P o s ebe j pomni , da s e p i še n: prešuštvo, prešuštvovati
(ne: prešestvo, kakor bi bila beseda izpeljana iz
šest!
), vun poleg
ven; pazduha (ne pazha ali pazdha!); rumen (toda ijav, rdeč!).
§22 .
Glede izreke n e l o č l j i v e g a p r e d l o g a
u
je posebej
pomniti, da se u ne izreka s č i stim, t. j . s pravim samoglasnim,
t emv e č s s o g l a s nim u (t. j. u ali w). U je tu do soglasniške
kolikosti okrajšan samoglasnik n ali, kar je blizu isto, d v o u s t
n i čn i v (w). Primeri kakor: usesti se, ujemati se, uloviti, umreti,
1 Za bečel a, beti ca, zadehel.
2 Nastalo iz d v ej uh, obej uh, uže.
s Nastalo iz najun, vajun, njijun; hkratu (daj.!), dolu, goru.
Breznik: s lovenska slovnica.
2
