7
2. R aba samoglasnikov v pisavi in izreki.
i.
§ 8. Glas i se izreka povsod, kjer ga pišemo. Razlika pa je
v izreki med d o l g o p o u d a r j e n im in k r a t k o p o u d a r j e n im
ali n e p o u d a r j e n im i.
D o l g o p o u d a r j e ni i ima čist, poln glas (= ozki i), n. pr.
k i ta, mi r, s i n, v i le, ž i l a itd. K r a t k o p o u d a r j e n i ali ne
p o u d a r j e n i i se ne izreka s polnim glasom, temveč malce
zamolklo (= š i r o k i i). Jezik se ne dvigne tako visoko proti
trdemu nebu, kakor pri dolgopoudarjenem i. Kratkopoudarjen je
i n. pr.: n i t, p t i č, s i t; velelniki: s p i , ž g i , t k i. Nepoudarjen
je i n. pr.: b a b i ca , j a g o d i c a , ž a b i ca , p r o s im, n u dim itd.
Poln glas ima nepoudarjeni i le na začetku besed, n. pr.
i m e ti, i m e itd. in pred zlogi z dolgim a, n. pr. d i š ava, p i
s a nje , z i d a r, i g r a ti itd.
Do l go pouda r j en i i se ne sme govoriti ko široki i, kakor se izreka
po nekaterih krajih (n. pr. v Škofji Loki, Idriji in dr.).
K r a t ko p ou d a r j en i ali nepouda r j en i
i
je po kakovosti pravi
i,
zato se mora v izreki ločiti od polglasnika (ъ); glas i v primerih kakor ni t,
p t i č, s i t, sp i (velelnik) itd. ne sme biti enak polglasniku, kakor ga govorimo
v zgledih kakor p e s , k e s , s e n itd. Nepoudarjeni
i
se v izreki ne sme iz
puščati; ne govori torej: smo m i s l ’ l i, p r o s’ mo, ž a b ’ ca itd. Ohraniti se
mora tudi pred w (
l
): mislil, nosil, govoril itd. se mora govoriti: mi sliw
poleg m i sl i l , nosiw poleg no s il, go vo r i w poleg go vo r i l , ne m i sl u ,
nosu itd.
§ 9. Večina našega naroda kratkega in nepoudar-
jenega i že od 16. sto l et ja ne izraža popolnoma č isto.
V mnogih narečjih se je skrajšal do polglasnika ali pa je celo
onemel. Vsled tega se v narodni govorici večinoma ne loči od
polglasnika in od nepoudarjenega n.
Posledice take izreke so se pokazale tudi v pisavi.
V mnogih primerih se i izpušča, n. pr. oljka, Oljska gora,
rajnca mati, rajnce matere, majhna, majhno (od majhen), spo
minek, spominka, malce, pirhast, zaljši, zaljšati, zgolj, zategadelj,
marveč, vsak, ob četrt (n. pr. na dve) itd.1
1 Nekdaj se je glasilo: oljika, Oljiska gora, rajnica mati, majhina, maj-
hino, spominik (iz spominnik), malice, pirihast, zališi (iz zalejši), zališati, zgoli
(prvotno: iz goli, od samostalnika gol, goli), za tega deli (deli), mariveč, vsaki,
ob četrti.
