5
z obema ustnicama, izgovorimo p in b ; ako se dela zapor z zobmi
in sprednjim delom jezika, dobimo
d
in t; ako dela zapor zadnji
del jezika v sredi mehkega neba, izgovorimo g in k.
3.
N o sn i k i nastajajo, ko gre zveneči zračni tok tudi skozi
n o sno votlino. Ako se dela zapor z ustnicama, dobimo m; ako
se dela s tem, da se pritisne sprednji del jezika na gorenje zobe,
dobimo trdi n ; ako z jezikom in trdim nebom, topljeni ali mehki
n j; ako dela zapor zadnji del jezika v sredi mehkega neba, go
vorimo g o l t n i n, ki ga imamo pred k in g: danka, zanka, angel,
cingljati itd.
4.
Jez ičniki so
r
in razni
l,
t. j. srednji, topljeni in trdi
l.
Glas
r
govorimo, ako se jezik trese, ko gre zračni tok skozi
ustno votlino. Če trepeče sprednji konec jezika, ki je prislonjen
na gorenjo čeljust, zadnji del pa se mehkemu nebu bliža, govorimo
navadni
r.
s r e d n j i l nastane, ako se sprednji del jezika pritisne na
notranjo stran gorenje čeljusti (na rob neba, kjer se zobje začno).
T o p l j e n i (palatalni) lj (l) nastane, ako se sprednji del
jezika na gorenje trdo nebo vzdigne, srednji del pa v z b o č i , t. j.
proti nebu upogne.
T r d i (velarni) l (
l
) nastane, ako se zadnji del jezika dvigne
proti mehkemu nebu, sprednji del pa se nizko na dno ust položi.
Ta
l
je temen glas, ki se bliža glasu
u
in se pogosto tudi vanj
spreminja.
Nosniki in jezičniki so v sredi med samoglasniki in soglas
niki; kadar tvorijo zlog, nam rabijo kot samoglasniki, kadar ga
ne tvorijo, so soglasniki.
Ako se izrekajo prepišniki in zaporniki s šumom, ki na
staja tedaj, ko gre zračni tok skozi pripor ali zapor, se imenujejo
nemi (stimmlos); ti so: f, s, š, h, p, t, k; ako se sliši poleg šuma
tudi glas, ki nastaja v grgavcu (grlu), se imenujejo z v e n e č i
(stimmhaft); ti so: v, z, ž, (j), b, d, g. Zveneči so tudi nosniki
in jezičniki.
Ako se zlijeta zapornik in prepišnik, katera sta si po iz-
rekovalnem mestu enaka, nastane af rikata: c = t + s ; č = t + š.
Pred zvenečim soglasnikom je v izreki c = dz, č = dž, kar pa se
v naši pisavi ne izraža posebej.
§ 5. Po mestu, na katerem se napravlja pripor ali zapor,
t. j. kjer se soglasniki izrekujejo, delimo soglasnike v ustnične,
zobne, nebne in goltne.
