4
pa v
ozki
o. Ako je jezik že bliže najvišje lege, je u zamolkel
(=
široki
u). Vsled tega more biti med
a
in u mnogo vmesnih
glasov, ki so odvisni od tega, ali je njihovo izrekovalno mesto
bolj ali manj oddaljeno od (mehkega) neba.
A, razni o in u se imenujejo navadno go l t ni (guturalni)
ali velarni (velum!) samoglasniki.
Ako se jezik približa k trdemu in mehkemu nebu hkrat i
in s srednjim delom le nekoliko više leži (srednja lega) kakor
pri a, nastane polglasnik (ъ).
Pri vseh naštetih samoglasnikih gre zračni tok samo skozi
us tno votlino. Mehko nebo (glej sliko 1. pri
d)
zapira tedaj
zračnemu toku vhod v nosno votlino.
Ako gre zračni tok hkrati tudi skozi nosno votlino, nastajajo nosni
samogl a sniki, ki so bili nekdaj znani vsem slovencem, sedaj se pa govore
še v vzhodnem delu Koroškega.
b)
s oglasniki.
§ 4. Če pa s e g l a s o t v o r n i c e ne napn o in s e tore j
raza g l a s i lka ne z o ži ter gre z ra čn i tok skozi p r i
pr ta ali zapr ta us ta, n a s t a j a j o soglasniki.
Po različnosti tega ustnega pr i po r a ali zapo ra imamo
različne soglasnike. s oglasnike delimo v štiri razrede: 1. v pre-
pišnike (Reibelaute, spirante), 2. zapornike (Verschlußlaute), 3. nos
nike in 4. jezičnike.
1. P r e p i š n i k i nastajajo, ako so usta nalahko priprta, da
zračni tok ta p r i po r prepihava . Ako se naredi pripor s tem,
da se spodnja ustnica pritisne na gorenje zobe, dobimo f in tisti
v, ki se govori navadno pred samoglasniki (= ustničnozobni v).
Ako se dela pripor z gorenjimi zobmi in sprednjim delom jezika,
dobimo z in s ; ako pa se jezik nekoliko nazaj potegne, da gre
zračni tok med zobmi (ali bolje: med dlesno) in sprednjim delom
jezika, govorimo ž in š. Ako se naredi pripor z zadnjim delom
jezika v sredi mehkega neba, dobimo glas h.
Prepišnika moreta biti tudi j in tisti v, ki se govori pred
soglasniki in na koncu zlogov. Ta v nastane, ako se prisloni
zdolenja ustnica na zgorenjo (= dv o u s t n i čn i ali bilabialni v);
j dobimo, ako se približa sprednji del jezika trdemu nebu.
2. Zap o r n i k i nastajajo, ako se usta trdno zapro in hipno
odpro, ko gre zračni tok skozi popolni zapor. Zapor se dela
blizu na tistih mestih, kakor pri prepišnikih. Ako se dela zapor
