13
-vo: bistvo: bistven, bistvena (nam. pravilnega bistevna), bistveno
(nam. bistevno).
Polglasnik se vtika: konjenik, konjenica, konjeništvo itd.,
kar se piše poleg konjik, konjiča, konjištvo (nastalo iz konjnik,
konjnica, konjništvo).
Polglasnik se v govoru ne sme izpuščati, tedaj ne: trna (razen v pesmi)
mnih itd., enako se govori v končnici: koz
ъ
w in koz
ъ
l; rek
ъ
w in rek
ъl
; nes
ъ
w
in nes
ъl
(ne kozu, reku, nesu) itd.
§ 14. Ako dobi polglasnik dolg naglas, se spremeni v a:
pes — pasji, semenj — semanji, Trst (iz Tъržъst): tržaški, Tržaščan
poleg Tržačan, Črnomelj: čmomaljski, tenek: tanjši, tanjšati, na-
tanko, kesen — kasni (določena oblika), p r e k a s en, k a šn j e ,
prislov poleg ke s n e j e itd.
Po tem pravilu je nastal iz prvotnega polglasnika v mnogih
besedah a, n. pr. pri g lago l ih: dahnem, dahneš, dahne, dahneva,
dahneta, dahnemo, dahnete, dahnejo, dahnjen; enako: ganem,
(od)maknem, pahnem, sahnem, (v)taknem, spotaknem itd.; p ri
p r i d e v n i k i h : lahki (določena oblika), laže, lažje, lažji, lajši,
nalahko; tanki (določ. obl.), tanjši, tanje; manjši itd.
K er ima j o mn o g e b e s ede v n e k a t e r i h o b l i k ah
p r v o t n i p o l g l a s nik
(e),
v d r u g i h pa v s l ed d o l g e g a
p oud a r ka a, s ta s e z a č e l a e in a mešat i.
Tako pišemo: dehn i t i , dehni , dehn i te, dehnil, dehnila,
dehnilo (prvotne oblike), ali pa po vplivu dahnem, dahneš itd.
tudi: dahniti, dahni, dahnite, dahnil, dahnila, dahnilo. Enako:
g a n i t i poleg gen i t i , (od)makniti poleg (od)mekniti, pahniti
poleg pehniti, sahniti in sehniti itd.
Dalje pišemo po vplivu lahki, lažje itd. tudi lahek (lahak)
poleg l eh ek (lehak); enako tanek poleg tenek, manj in menj
(prislov) itd.
Namesto prvotnega polglasnika se piše a še v naslednjih
primerih: lagati, lagal; maščevati se, sanjati se, zavreti: voda
zavre (namesto prvotn. zevreti (iz vzъvreti); sani (gen. sani),
sanke; danes, k a d a r in kedar, venda r , kateri (v pesnih
tudi k t e r i ) itd.
V pisavi se polglasnik označuje semintja s krativcem nad
a
(a), n. pr.:
A v s a hni l veselja je prejšnjega vir (Greg.). Ra zmakn i
predgorja se temnega zid (Greg.). V e n d a r ti grički, ta dolina
— se druga zde mi domovina (Greg.). Kedar se mu k rila zganejo,
