11
Kot solnce se žarki ognjenimi (Gregorčič). In se sabo je
govoril (s tritar). Bo-li visoki jo gost počastil se svojim obiskom
(Opeka) itd.
slovenski jezik je ohranil polglasnik še iz staroslovenščine,
vendar ne v vseh primerih. Prvotni polglasnik se je ohranil, če
je bil k r a t k o p o u d a r j e n ali n e p o u d a r j e n , n. pr. pes, sen,
semenj, tenek, sladek, mehek itd. Ako pa je prvotni polglasnik
dobil d o l g poudarek, je prešel v a, n. pr.: pes — pasji,
sen
—
sanje, semenj — semanji, tenek — tanjši, natanko, sladek — sladak,
mehek — mehak itd.
Prvotni k r a tk i ali nepoudar jeni polglasnik je ostal p o l g l a snik v
vseh slovenskih narečjih. Le na Štajerskem in v sosednjem ogrsko-slovenskem
narečju se govori namesto njega čisti e. Prvotni polglasnik, ki je dobil dolg
poudarek, pa je v imenovanih krajih in na Koroškem prešel v e (ozki ali široki),
kjer se govori n. pr.: den, len, meh, menjši, meša, mešnik, senje, ves ; dehnem,
genem, pehnem, vteknem, pesji, denešnji itd. (za: dan, lan, mah, manjši, maša,
mašnik, sanje, vas, dahnem, ganem, pahnem, vtaknem, pasji, današnji), kar so
pisali še starejši koroški, štajerski in ogrsko-slovenski pisatelji. V splošno slo
vensko pisavo se ta posebnost ni sprejela, zato se pa tudi kratki in nepoudarjeni
polglasnik v olikanem govoru ne sme govoriti po šegi teh narečij ko čisti e,
temveč ko polglasnik!
Polglasnik imamo: 1. v k o r e n skih de l i h ; pri samostal
nikih: bedenj, bednja, bet — beta, betica poleg butica, bezeg, bezga,
bezgovec; čeber, čebrica, dehor, deska, dež — dežja in deža —
— deževati, dežnik; kebel — bla — keblica, kes — kesa — kesen
(kesan) kesati se, zakesniti se ; megla, meneč — menca — mencati,
menih — meniha, mezda — mezden — mezdna, dno, mezeg —
mezga; nečke, peček — pečka ; pekel — pekla, pes — psa, semenj,
skedenj; sel — sla, sen — sna, senci, sencev, ses, sesec, sesati;
steza, steber, stebrski, šev — šva, steklo, tekma, tekmec, tekmovati,
tema, temnica, ženjec, ženjca, ženjica poleg ženec — ž(e)nica.
P r i d e v n i k i : medel, medla, medlo — medlica — medleti;
tešč, tešča; ves, vsa. Zaimki, predlogi itd.: kedaj (prim. ne-kdaj),
kedo navadno: kdo; tedaj, sedaj poleg zdaj, preden; se kot ločljiv
in neločljiv predlog; se sestro, se znamenjem, se zdravjem, se
žitom, se šilom (v pesmih poleg: s . .. ), sestaviti, sešteti, seznaniti
se, sežgati, setkati, stekati, sesekati, segniti, semleti poleg zmleti.
Dalje: vendar, ter (ter) itd.
G l a g o l i : cvetem, cvesti, šepniti, šepnem (= pošepetati);
bedeti, bedim, bdim, dehteti, skeleti poleg skleti, šep(e)tati, šepe-
talec, mečkati, ščebetati, ščeg(e)tati, šegetati, šegetam, šegače, žgače,
