16
pola, pole, pol (gen. pl., Bogen), mora — der Alp (mora — er
muß), bodem, bosti; velelniki: nosi, hodi, skoči, vodi itd.
V Pleteršnikovem slovarju se piše brez znamenja spodaj,
tedaj: bosti, bodem, sopsti, sopem itd.
Široki
o
je nastal iz kratkega
o,
ki prvotno ni bil poadarjen; poudarek
je bil prvotno na zadnjem zlogu, odkoder je prestopil na zlog z
o,
n. pr. prvotno
bodem, bosti, kosec, kosca, okno, koza, noža.itd., kar se govori še dandanes po
nekaterih krajih (n. pr. na Goriškem in v rožanski dolini na Koroškem in dr.);
odtod je kratki naglas prestopil v isti kolikosti na predzadnji zlog: bodem,
bosti, kosec, kosoa, okno, koza itd., kar se govori še po nekaterih krajih (n. pr
v Zilji in po Goriškem in sosednjem Kranjskem); pozneje se je ta naglas po
daljšal, vsled česar je postal
o
širok.
§ 18.
b)
ozki o
, ki se ozko (ponekod skoraj s slabim u)
začenja: gos, goba, moka, pot (der Weg), prod, kot, kotnik, zob,
mož, počim, loka, pokati, gost, gosta, godem, bodem (ich werde sein).
V olikanem govoru se izreka o ozko, brez u v začetku.
Ozki o je nastal 1. iz starega kratkopoudarjenega o : nosiš, hodiš, prosiš,
občina, volja, dober, konjski, osem, kozji, koža itd.
2
.
iz starejšega õ, strsl. a
prim. gos, nem. Gans; moder nem. munter. Na Koroškem v podjunski dolini se
govori še õ : mõž, mõka itd. stari a daje v hrvaščini u, odkoder smo si izposodili
več besed: krut, luka, muka, mučiti, suženj, tuga, tužen itd.
V Pleteršnikovem slovarju se piše ta o s ključico spodaj (o):
gos, goba, moka, pot itd.
§ 19.
c)
ozki
o, ki se ozko (ponekod skoraj z u) zvršuje:
Bog, gosp0d, most, rog, oni, kolo, sol, kokoš. morje, pokora, sirota,
dobrota, kost, sladkost.
V olikanem govoru se izreka o ozko, brez u na koncu, tako
da se od ozkega o navadno ne loči.
Do Kopitarjevih časov (
1808
) se je pisal o z u, n. pr. gospud
Bug, lej tu, uni, una, uno, must itd., kakor so ga uvedli iz svoje
govorice stari dolenjski in notranjski pisatelji. Ostanek take pi
save imamo v dihur, domu, kar se pravilneje piše deho r, domov.
Po Pleteršniku se piše ta o s pičico spodaj (o), n. pr. Bog,
gospod, most itd.
V navadni pisavi se ozka o in o izražata semtertja z ostriv-
cem, n. pr. gospoda (den Herrn), mora (er muß), oni, ona, ono
(da se loči od on, ona, ono, er, sie, es), hodi, moli, nosi (er geht,
betet, tragt) itd.
u.
§
20
. Glas u se izreka povsod, kjer ga pišemo. Razlika pa
je v izreki med dolgopoudarjen im in k ratkopoud a rjen im
ali nepoudarjen im u.
