27
b)
p ri trpn. delež, preteki , č a s a IV. in II. v r s te:
raniti — ranjen, znaniti — oznanjen; vzdigniti — vzdignjen,
stisnjen itd., napolniti — napolnjen; VI. vrsta: izpolniti — iz
polnjevati, oznanjevati, izpraznjevati itd.;
c)
p r i p r i d e v n i k i h , ki s o i z p e l j a n i iz
prislovov:
prejšnji, precejšnji, nocojšnji, nadaljnji (od: nadalje!) itd. Temn
pravilu se ne pokore le nove, umetne tvorbe, n. pr.: okolen, okolna,
okolno; ondoten, počezen, povprečen, takraten itd.
Topljeni nj se mora v izreki razločevati od drugih n ; konj,
konja se ne govori ne: kojn, kojna ali kon, kona ali kon+ j,
kon+ ja (ne dvojen glas, pri katerem bi se izgovarjala n in j
kot posebna glasova!), temveč kon, kona.
V mnogih narečjih se je topljeni nj izgubil in se zenačil s
srednjim
n;
vsled tega sta se začela
nj
in
n
v p i s a v i z a
me n j a v a t i ali r a b i t i n e d o s l edno .
Piše se: prihodnji, prihodnja, prihodnjost in prihodnost, toda
ostale sestavljenke pišemo z n: prehoden, predhoden, vzhoden,
zahoden, predhodnik; povodnji mož (bajesl. bitje) poleg povodni
mož, toda drugo z n: povodni mož, povodna cvetica, povodno
bilje itd., vrhnji in vrhen, vrhni; sv. Rešnje Telo, toda rešni čoln,
rešna pot, rešno sredstvo; sodnji dan poleg sodni dan, toda sicer:
sodni stol, sodna razprava, sodno itd., pomladnji in pomladen;
sosednji in soseden, dna, dno.
N e d o s l edno p i š emo : slednji, poslednji, naslednji, toda
dosleden, nedosleden, nedoslednost; naslednji, pa naslednik, na
slednica; srednji, toda neposreden, posreden, srednik, srednica;
(s)prednji, pa: (s)prednik, (s)prednica.
Posebej pomni, da se piše n : gnezdo, gnezdece, gnesti, gnetem,
gneča, gnil, gnijem, gnoj, gnus, gnusoba, gnev; rajnik, rajnica,
rajnki, rajnka, rajnca, rajnkega, rajnke, rajnce itd., stopnice, zanka,
uganka; v končnici na
-niv:
ljubezniv, lažniv.
Toda
nj
pišemo: poganjek, poganjka, manjkati; suženj, sužnja
(sklave), suženjski, sužnji (sklaven-), toda sužnja in sužna (sklavin),
sužen, sužna (leibeigen, sklavisch), sužnjost in sužnost, suženjstvo
in suženstvo.
§ 37. V
n e k a t e r i h p r ime r i h skup i na
nj
ne i z r a ž a
t o p l j e n e g a s o g l a s n i ka , t emv e č o b s ega dva s amo
s t o j n a g l a s ova , izmed katerih se
n
izgovarja s sprednjim,
j
z naslednjim zlogom. G l a s
j
j e tuka j p r a v i n e bn i p r e
pi šnik .
