36
§ 48. Mesto, na katerem naglas stoji, je za nekatere
naglasne vrste (I) svobodno, za druge pa je (U) določeno.
I. s vobodno
se naglašajo besede, katere imajo prvotno
kra tek naglas na zadn j em zlogu.
a)
V besedah, katere imajo v deblu p o l g l a snik ali e,
more prestopiti k r a t k i naglas z zadnjega na predzadnji zlog,
n. pr.: b e d e nj ali b e den j , b e d n j a ali b e dnj a , b e z e g ali
b e zeg, m e g l a ali me gl a, mene c ali menec , s t e z a ali
steza, steber ali steber, tema ali tema; temen ali t emen,
temna ali t emna, c v e t em ali c v e tem, cv et i ali c v e ti;
dehn i ali dehni, d e hn i l ali dehnil (ozir. dahni ali dahni
itd.), p r eme kn i ali p r emekni, pr emekn i l ali p r emekni l
(ozir. premakni ali premakni itd.), spotekni ali spotekni itd.
Primeri z e v deblu: dekle ali dekle, treska ali treska,
s v e t e l ali sv e tel, c v e t e n ali c v e ten, c v e t n a ali c v e tna
nedelja; ( po ) s v e t e n ali (po) sv e ten; s ed i ali s e di (veleln.),
s e d e l ali sedel, tega ali tega (tega), temu ali temu (temu),
v s e g a ali v s e ga (vsega) itd.
Oboje oblike rabijo tudi pesniki n. pr.: V mladosti v endar
trdniši so mreže (Preš.); toda: Mladost, v e n d ar po tvoji temni
zarji (isti). T emn a je noč in stresa grom oblake; toda: Mož in
oblakov vojsko je obojno — končala t emna noč (isti). Izgini,
me g l a , ti misel t emna (strit.). Vihar pomladnji s t ebre stare
maje (isti). sama, tiha in t emna — ranjena mladost (Župančič).
sredi v s e g a razprostri peroti — kot dve zarji (isti). Temu se
pa tudi čudil ne;boš (s trit.). Ne pij, ne pij tega, ne pij! (Aškerc).
b)
Kadar prestopi končni kratki naglas na predzadnji zlog,
se v besedah, katere imajo v deblu kak drug samoglasnik razen
polglasnika in e, spremeni v do l g naglas, n. pr.: iti ali i t i ,
b i l a ali b i la je (ona), b r h ek ali brhek , b r hk a ali brhka,
č e t r t ek ali č e t r t ek , g o d o v n o ali g o d o vno , g u b a ali
g uba, gumno ali g umno, h r b e t ali hrbet , h r b t a ali
hrbta itd.; j a j c e ali j aj c e , k r s t a ali k r s ta (rod.), v krvi
ali v krv i , kup e c ali k upec, mr t ev, mr t v a ali mrtev,
mr tva ; r j a ali rja, sukn o ali sukno, š i b ek ali ši bek ,
iz T r s ta ali T r s ta, z a p r t ek ali z a p r t ek ; ž g a n j e ali
ž g anje , t rpi ali t rpi (velel.), t r p e l ali trpel , skrb i ali
skrb i itd., p r i š e l ali pr i še l , naš l a ali naš l a itd.
