v končnici
-ljaj:
bodljaj, smehljaj, metljaj, vzdihljaj, stogljaj;
v končnici
-ulja:
volkulja, hodulja, skopulja. Trp. del. glag.
IV.
vrste:
beliti — beljen, izvoliti — izvoljen itd. V sedanjiškem deblu gla
golov: meljem, steljem, pošljem, poljem itd.
Topljeni lj se mora v izreki razločevati od drugih l ; kra l j ,
kralja se ne govori kral, krala, tudi ne kral+ j, kra l+ ja , temveč
kral’, kral’a.
§ 39. V
mnogih narečjih se je topljeni lj izgubil in se
zenačil s srednjim 1; vsled tega sta se začela lj in l v pisavi
zamenjavati; pri nekaterih primerih pisava omahuje med lj in l.
Pomni, da se piše l j : baklja, burklje, brisaljka (iz brisalja),
bršljan, brizglja, cilj, coklja, češplja, dilja, godlja, halja, haljina,
koklja, kodelja, kuzlja, ljuljka, ljuljčen (ne: ljulika!), mandelj,
mandeljnovec, orgije, orgljati, orgljavec, petlja in pentlja, pražiljka,
preklja, pušljec, pušeljca, raglja, reglja, ragljati, recelj, rogelj,
roglja, sablja, sabljač, škiljav (toda: škiliti), škriljak, štorklja,
štorkljati, vadlja, zajklja (iz zajkulja), volklja in volkulja; posti
ljati; mandelj, nagelj, tempelj.
Toda piše se l : angel, angelski, barigla, berla, bergla, dečla,
kopel, kopeli, krogla, rebula, škatla, škatula, škodela, veslati, raz
vozlati, zelnik, zelnat (od zel, zeli; ne od zelje), umetelen, ume
telna itd.
§ 40. V
neka t er ih p r ime r i h skup i na
lj
ne i z r a ž a
t o p l j e n e g a s o g l a s ni ka , t emv e č o b s ega dva s amo
s t o j na g l a s ova , izmed katerih se
l
izgovarja s sprednjim,
j
z naslednjim zlogom. G l a s
j
j e tuka j p r a v i nebn i p r e
pi šnik. Taki primeri so:
a)
pred -jo v edn. orod. i-jevske sklanje: z drhaljo (drhal-jo),
piščaljo, vrzeljo, zibeljo, živaljo, soljo.
b)
pridevniki na -ji: kobilji.
c)
v nekaterih besedah: sožalje, povelje, sil-je (žito), toda:
veselje in vesel-je, oglje in ogl-je (iz oglije), bilje in bil-je.
Ker je topljeni lj enoten glas, se pri razzlogovanju ne more
deliti; deliti pa se sme skupina l + j , ker je glas dvojen.
§
41.
3. Tr d i l
(
l
) imenu j emo on i l
,
ki s t o j i na
kon cu z l o g o v , pr ed s o g l a s n i k i ( r az en j ) in pred p o l
g l a snikom (ъ).
Na koncu z l o g o v : bel, cel, kol, vol, pepel, vesel, vedel,
dal, rekel, kupoval.
29
