39
Po tem potu je nastal s e d an j i š i r o k i e ali o: č e lo,
o kno , r e bro, s e dl o , s e lo, s t e gno, v e s l o, p l e če, p l eme,
t e le, v r e me; b o ba, č e s na, k o t l a , me ča, o s l a, p o s la,
o t r o ka; o ča, me t l a , n o ga, s e s t ra , z eml j a , ž e na; gnu-
s o ba, m o k r o ta; v k o s ti, mo či, v n o či, na p e či , r e bri ;
z e l e na, z e l e no, g l o b o ka, v i s o ka, š i r o ka itd.
K o te l , k o ze l, k o ne c , o g e n j , o re l , o s el, r o p o tec ,
p o v o dec, k l e p e tec , z a p e nec ; č l o vek, j e l en, p e t e l in itd.
( J ) e den, e(d)nega, e(d)nemu itd., me ne, me ni, t ebe,
t e bi, s e be, s e b i itd.
B o dem, b o deš, b o s ti, b odi, bodla, b odlo, zabodena,
- e no; p l e tem, p l e s ti, s o pem, n e s em, v e dem itd.; b e rem,
p e rem itd.
Velelnik in tvor. pret. delež.: ž e l i , g o r i , h o ti, k o pni ,
l e ž i, l e ti , z b o l i , k l e č i; ž e l e l, g o r e l, z b o l e l , k l e č a l ,
v e l e l, sk o p n e l, l e ža l , l e t e l, h o t e l itd. (III. vrsta 2. razr.).
No s i, n o s il, n o s i t (namenilnik), b r o di, b r o di l itd.;
g o ni, h o di, k o s i, l omi, mo l i ; s e li s e, ž e ni ; k o p l j i ,
k o pa l , k o pat itd.
Prvotni naglas se je ohranil še v več narečjih; odtod naglasi pri pes
nikih, n. pr.: Junak premišlja, kak bolj spodaj lena — voda razgraja (Preš.).
Al’ jezero, ki na n j e g a pokrajini — stojiš (isti). Opomni ga, kak sam s ebe
pozabi (isti). Ko bi bila, telesa — en’ ga (isti). Nes la je božja dekla — te v
lepši, boljši kraj (Gregorčič). s prejme zgubljenega me sina (stritar). In dež
krvav in solz p o t ok (Gregorčič). O t ok prijazni, biser ti zeleni! (stritar).
§ 52. Ohranil se je prvotni naglas še v več oblikah, zlasti
pri glagolu, n. pr.: trpn. pretek, delež, v mošk. sp.: p l e t e n, za-
b o d e n, p r e n e s e n, p e č e n, t e p e n itd. (I. vrsta); g n o j e n,
p o g o š č e n, p o k r o p l j e n, um o r j e n, o b n o v l j e n, o s o l j e n,
omeje n itd. (IV. vrsta). Tvor. pret. delež, in namenilnik VI. vrste:
k u p o v a l, k u p o v a t; i m e n o v a l, i m e n o v a t; d a r o v a l,
d a r o v a t itd.
Pri predlogih: ozrem se, ozreš, ozre ; ozri se; počnem,
o d p r em, o dm r em itd.; navadno tudi: obraz, otrok, po g l ed,
po n os itd. (toda: p o tok , o tok , p r o r ok itd.).
s emtertja je stopil ta naglas na predzadnji zlog; odtod
naglas pri pesnikih, n. pr.: Na čelu skromnost, p o n o s združen ž
njo (s tritar). Joj, ti nesrečni o t r ok moj! (Gregorčič.) Vene
o br az , prej cvetoč (isti). Odkar v daljine po g led sili moj
(Župančič). Mar črnine imaš p r e v e č v kleti (Aškerc). Pojdi,
