48
Tako govorimo in pišemo: z b e s edo, z del om, z g o spo
dom, z v e s el jem, z zobmi ; zbor , združ i t i , z g i b a t i 1itd.
Toda: s konj em, s p e r e s om, s s ebo j , s t e b o j ; s k l j u č i t i
( sk l j u č en i udje), s p o j i t i itd. Dalje: s h i r a t i , s k i s ati s e,
s kopa t i , s p l a š i t i se, s pl ava t i , s te č i ( s teke l p e s, bula
s te če ) itd.2 Dalje: s kaza, s paka, s pa č i t i , s p i hn i t i ,
s pahnem, s t r e z n i t i s e itd.3
§ 64. Toda v večini primerov se izreka in pisava ne ujemata.
Ako v besedah, kakor: g l adek , š i bek , g o b e c , godec ,
ozek, zve zek , z a s lužek , s t o ž e c itd. polglasnik
(e)
odpah-
nemo, se soglasniki v izreki izpremene: g l a t ka , gl at ko;
š ipka , š ipko ; g opc a , g opcu ; g o t c a , g o t c u ( g o t t s a,
g o t t s u); o ska, o s ko; z v e s ka, z v e sku; z a s luška , za-
s lušku; s to šc a , s tošcu itd. Toda pisava se ne ozira na iz-
premenjene glasove, temveč ostaja pri osnovnih soglasnikih
(= pisava po izvoru ali etimologicna pisava), zato pišemo te pri
mere: g l adek — g l adka , g l adk o ; š i bek — š i bka , š i bko ;
g o b e c — g o b c a itd.
Tako pišemo: kdo, kdaj, nikdar , v sekdar , nekdanj i ;
g l a sba (ker od gl as, g lasiti se!), r i sba, opazka, s vatba ,
kr o ž č ek , k r o ž č k a , s t o r ž e c , s to r ž ca , s t o r ž č e v a dežela
(domači kraj Valjavčev), l j u d s tvo, l j u d ski, g o sp o d s tvo itd.
Pri predlogih: od, nad, pod, pred, k, iz, raz, vz, n. pr. od-
kidam, o d s ekam, odš te j em, po d c e n j e v a t i , p o d č a s tnik,
pred hišo , pred smr t j o , k b e s edi, k delu, k zeml j i ,
k žabi; vzhajam, navzkriž, izpodbuditi, brezskrben itd.
Toda izreka se: gdo, gdaj, nigdar, v segdar, negdanji, glazba,
rizba, opaska, svadba,krošček, s toršca, s torščev, l jutstvo, l j nt ski
(= l juct vo, l j ucki), go spotstvo (= go spoctvo); otkidam, otsekam
(=ocekam), otštejem (= očtejem), po tc enj evati (= po tt senjevati),
podčast ni k (= po t t š a stnik), pret hišo, pret smrtjo (= precmrtjo),
gbesedi, gdeln, gzemlji, gžabi (ne: kъ besedi, kъ zemlji itd.!);
w shajam, nawsk r i ž , i spodbuditi, bresskrben (breskrben) itd.
§ 65. Nema soglasnika c in č ( t s , tš) se glasita zveneče:
dz in dž, toda v naši pisavi se ne izražata posebej. Zato se mo-
1 Nastalo iz s (
s
ъ) besedo, s delom, s bor, s druž i t i itd.
2 Nastalo iz (v ) zh i ra ti , ( v ) z k i s ati, (v)zkopat i, (v ) zp la š it i
se, (v ) zpl avat i , (v)zteči.
3 Nastalo iz (i)zkaza, (i)zpaka, (i )zpači ti , (i)zpahnem, (i)z-
tr ezn it i se.
