53
j : j e s ti, j em (toda: s n - e s ti, s n-em), j a g n j e (prim.
lat. Agnus Dei).1
Na koncu b e s ede se pristavlja j (tkzv. „parasitični“ j):
d o s l e j, dok l e j , o d s l ej, o s orej , oko r e j , pr e c e j , p o s ebej ,
p o t l e j , v s e l e j , z a t o r e j itd. (iz d o s l e , d o k l e, o s ore ,
p r e č e , p o s ebe itd.); enako t o r e j (iz t o r e + j ) .
Dalje: t e d a j , s eda j , ka j , zakaj , t uka j , vekoma j ,
z g o d a j , z j u t r a j , keda j , z davna j itd. (iz teda , s eda, ka,
zaka , tuka , v ekoma , z g od a , i zdavna) .
§ 73.
e)
Prestavljanje (metateza). Prestavljajo se glasovi
v besedah kakor: č v r s t (iz č r s tev , č r s tva ) , č v e t e r o (iz
č e t v e r o ) , č e b e l a poleg bu č e l a (iz b c č e l a ) , g om i l a (iz
mogila), j e rme n (iz remen), k l o b a s a (iz kol basa), puška
(iz pukša , Buchse), sk l eda (iz skde l a , skud e l a ) , ž l i c a
(iz l ž i c a ) , v z d i g n i t i (iz zdvigni ti), u b o g a t i (iz bougati,
bo l ga ti, nem. folgen) itd.2
f )
P o samezne izpremembe. Med samoglasnikoma prehaja
v nekaterih besedah ž v r, n. pr.: morem, more š , more itd.
(iz možem, mož eš , mož e ) ; pri oziralnih zaimkih: kdo r (iz
k t o - ž e ) , č i g a r (iz č i g [ a ] - ž e ) , kamo r (iz kam[ o ] - že ) itd.
(glej § 15, 3), bor e (iz Bož e ! , stari zvalnik) itd.3
§ 74.
g)
Nalika ali analogija (naslomba) je slednjič tudi
važen jezikovni pojav, ki zelo vpliva na spremembo (razvoj) je
zika. Če se v p o d o bn i h s l u č a j i h (v istem korenu, v končnicah,
oblikah itd.) z ame n j a v a j o med s ebo j g l a s ov i (ali tudi
oblike, fraze it.d.), pravimo, da se je to zvršilo po n a lik i ali
analogiji, n. pr.: vsled naslombe na sedanjik dahnem, pljujem,
suj em, sme j em itd. je v nedoločniku iz prvotne oblike dah
n i t i , p l j u v a t i , s ov a t i , smijati nastalo dahniti, pl juvati,
s u v a ti, sm e j a ti.
1 V narečjih pred i: ji g l a , jime itd. za i g l a , ime.
2 V narečjih se nahaja: repetni ca za perotnica, kropiva za ko
pr iva ; na Goriškem: kua z a t i , bujti, muj ti za ukazati , ubiti, umiti;
v prekmurščini: bujti, mujti, muj vati , mujval nica za umivati, umi
va l n i c a ; v ziljski dolini: dlogo, sloza, klonica za dolgo, solza, kol-
nica; na Gorenjskem: uk r i t i za k u r i t i itd.
3 V mnogih narečjih tudi: renem, reneš itd. (iz ž enem, gnati).
