56
7. V
znamenje spoštovanja
pišemo z veliko črko osebne in
svojilne zaimke, ki zaznamujejo Boga, Marijo ali cesarja in visoke
dostojanstvenike, dalje v pismih in v naslovih visokih oseb, n. pr.:
Takrat , Oče, Ti pri meni s toj , — Ti me brani , Ti me
reši z l ega, — Ti me v r a j ski dom po k l i č i s voj. —
Os reči, mi l i car, o s r e č i — naš narod, Te s r čno l j ubeči .
V pismih: Ti, Tvo j , Vi, Vaš. V naslovih: Vaša Pr e v z v i -
š e no s t, brodovje Njegovega Veličanstva, Njegova Visokost, Nje
gova svetost.
12. O razzlogovanju.
§ 76. Vsaka beseda ima eden ali več z l o g o v , zato se
besede v izreki in pisavi delijo po zlogih.
Z l o g e tvorijo s amo g l a s ni ki (t. j. pravi samoglasniki,
dvoglasniki in samoglasniški soglasniki), ki morejo stati s ami
ali pa v zvez i s s o g l a s niki.
Zloge, ki se končujejo na samoglasnik, imenujemo odpr t e
(n. pr. p r a - v i - c a , de - kl a, se - s tra, mo - š t v o itd.); one, ki
se končujejo na soglasnik, zapr t e (n. pr. c e - s a r - ski, l j u d
ski, g o r - ski itd.
§ 77. Kadar je treba v pisavi besedo razdeliti na zloge,
se je ravnati po teh pravilih:
1. sestavljene besede se delijo na zloge po svojih sestavinah,
n. pr.: o- t e - t i , i z - i - dem, i z- e-nač- ba, naj-i-me-nit-nej-ši, raz-
sod-ba, člo-ve-ški (ker je obrazilo: s ki, tedaj iz č l o - v e č - ski-),
go-spo-ski; mo-štvo (ker je obrazilo: s tvo, tedaj iz mož- stvo).
u-bo-štvo, nad-streš-je. po-mlad, ob-lak, ob-last, na-vz-križ, maj-hni
ali majh-ni, soln-ce itd.
2. soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje k nasled
njemu zlogu, t. j. zlog mora biti odprt, n. pr. de-la-ti, go-vor,
p i - s a- va, mo - č en, u- če-nec.
3. Kadar je med dvema samoglasnikoma več s o g l a s nikov,
more stati
a)
odpr t ali
b)
zapr t zlog.
a)
če se morejo soglasniki v izreki ločiti od samoglasnika,
se jemljo k naslednjemu zlogu, n. pr.: de - kl a, p o - st i - t i , p o
šta, do-bro, ju-tro, pa-stir, se-stra.
b)
če se soglasniki v izreki ne mo r e j o ločiti od samo
glasnika, se jemlje pr v i soglasnik k prvemu, ostali k nasled
njemu zlogu, n. pr.: z ar - j a , mo r - j e , s ed - l o , meg-la, is-kra
srč-nost, groz-dje, ljud-ski, ce-sar-ski, e-lek-tri-ka, sin-čki.
